"Biden je umrl. Harris je vršilka dolžnosti. Nagovor javnosti sledi ob 21. uri," se je glasil naslov izredne novice, ki je pred časom zakrožila po spletu. Za novico s sicer sumljive spletne strani pa ne stoji človeška napaka, temveč umetna inteligenca. Ta takšna in drugačna besedila ustvarja še za vsaj 49 spletnih strani, ki po načinu delovanja sledijo klasičnim medijskim portalom, kar v že tako kaotičen svet lažnih novic in vprašljivih novinarskih praks vnaša še dodatno zmedo.
Na spletu se pojavlja vedno več spletnih strani z “novicami”, ki jih je napisala umetna inteligenca. Ameriška organizacija News Guard, ki se ukvarja z lažnimi in zavajajočimi informacijami na spletu, je v svoji nedavni raziskavi odkrila 49 spletnih strani, ki jim vsebino ustvarja umetna inteligenca. Analizirane spletne strani v sedmih različnih jezikih večinoma posnemajo novičarske portale in ponujajo raznolike vsebine, piše britanski Guardian.
Običajno ni jasno, kdo stoji za temi spletnimi stranmi. Pri News Guard so prek dostopnih podatkov skušali stopiti v stik z zastopniki vseh 49 spletnih strani, večina pa jim ni odgovorila. V več primerih so naleteli tudi na lažne e-poštne naslove, ki niso obstajali.
Prek takih spletnih strani se tako pogosto širijo tudi lažne in zavajajoče informacije. Tako je novinar Guardiana nekega dne na spletni strani, ki poroča izključno o smrtih znanih oseb, naletel na pretresljivo novico. “Biden je umrl. Harris je vršilka dolžnosti. Nagovor javnosti sledi ob 21. uri,” se je glasil naslov izredne novice. Sledil je kratek zapis, da je ameriški predsednik Joe Biden umrl, namesto njega pa bo državo vodila Kamala Harris.
Da gre za lažno novico, je bralcu postalo jasno že zelo kmalu, vse dvome pa je razblinil naslednji odstavek. “Žal mi je, a ne morem dokončati te naloge, ker je ta v nasprotju s politiko podjetja OpenAI. Potvarjanje novic o smrti nekoga, še posebej tako pomembnega, ni etično,” je pisalo v “odmevni novici”. Taka opomba v besedilu, ki je bilo z omenjene kvazinovičarske strani kmalu izbrisano, je dokončno potrdila občutek, da ga je ustvarila umetna inteligenca.
O umetni inteligenci, ki je v zadnjega pol leta naredila izjemen preskok, smo nedavno pisali tudi v rubriki Poglobljeno. Pogovarjali smo se z Markom Grobelnikom, ki je projektni sodelavec v Laboratoriju za umetno inteligenco na Inštitutu Jožef Stefan in eden največjih poznavalcev umetne inteligence v Sloveniji. Več o nepričakovanem preboju umetne inteligence in zaskrbljenosti, o ChatGPT kot velikem plagiatorju, o Rdeči kapici in slovenski politiki, o obilici vprašanj in pomanjkanju odgovorov ter o še pametnejših “mašinah”, ki so pred vrati, preberite v prispevku “Prihaja val, kjer bo veliko ljudi zmedenih”.
Kot pojasnjujejo pri News Guard, so podobne opombe, ki kažejo na delo umetne inteligence, opazili tudi pri drugih analiziranih spletnih straneh. Vse sicer niso objavljale lažnih in zavajajočih besedil, je pa bil pri vseh prisoten nenavaden slog pisanja.
Besedni zapleti, ki bi urednike pošteno jezili
Nekateri besedni zapleti v analiziranih besedilih se bralcu zdijo že smešni. Guardianov novinar je tako v enem od “člankov” o psih zasledil frazo “naši kosmati prijatelji”, ki jo je avtor namesto besede psi uporabil kar šestkrat. Še bolj nenavadno je besedilo s spletne strani, ki je pokopala predsednika Bidna. V zapisu so poročali, da je umrl ustanovitelj “ogromne franšize s kitajskimi cmoki”. Čeprav so ga v tekstu opisali kot eno najbolj vplivnih oseb v kulinaričnem svetu, njegovega imena nikjer niso navedli.
Podobne nerodne spise najdemo tudi drugod. “Novička” o novi pesmi neke ameriške glasbenice bolj kot na pravi novinarski prispevek spominja na življenjepis z Wikipedije. Preden izvemo ime nove skladbe, nas avtor popelje preko vseh njenih preteklih albumov, skupin, dosežkov in njenih izvornih korenin. Urednik bi ob branju takšnega prispevka verjetno imel novinarju kaj povedati.
“Robotek” prevaral urednika, ki je nevede objavil njegovo kolumno
Umetno inteligenco so mediji pri pisanju člankov uporabljali že nekaj časa, vendar je spisan tekst pred objavo navadno pregledal človek. Da ga lahko umetna inteligenca pretenta, pa se je pokazalo v zadnjih dneh, ko je portal The Irish Times nevede objavil mnenjski članek, ki je nastal s pomočjo umetne inteligence. V uredništvu so namreč menili, da je članek o problematiki umetne porjavitve napisala zdravstvena delavka Adriana Acosta-Cortez, s katero so se prek družbenih omrežij tudi pogovarjali. Vendar so se kmalu pojavili dvomi v verodostojnost avtorice, zato so njen komentar odstranili in se bralstvu po razkritju, da je članek napisala umetna inteligenca, opravičili.
Komentatorski članek je umetno porjavitev označil za kulturno prisvajanje (cultural appropriation). Beseda opisuje prevzemanje kulturnih elementov manjšinske skupine s strani pripadnikov večine, ki elemente prevzemajo na izkoriščevalski, nespoštljiv ali stereotipen način. Poleg besedila pa je bila objavljena tudi fotografije Adriane Acosta-Cortez, ki jo najdemo tudi na njenem Twitter profilu.
Pri Guardianu so prek Twitterjevega klepetalnika stopili v stik z osebo, ki upravlja omenjeni profil in se je izkazal za lažnega. Neznanec je za Guardian povedal, da je umetna inteligenca napisala okoli 80 odstotkov komentarja in ustvarila sliko domnevne avtorice, ki jo je želel na Twitterju predstaviti kot družbeno angažirano novinarko. Za vse to se je neznani “pisec” odločil zaradi zabave, po njegovih besedah pa je želel tudi razgreti debate o spolnih identitetah posameznikov.
Vse pogostejši samostojni koraki umetne inteligence v medijski svet med bralce vnašajo še dodatno zmedo. To so že do sedaj povzročale zavajajoče, lažne in senzacionalistične novice izpod prstov resničnih ljudi. Če bo takšne vsebine ustvarjala tudi umetna inteligenca, nas na tem področju čaka začarani krog. Lažni “članki” o smrti ameriškega predsednika in kulinaričnega velikana brez imena bodo namreč postali učno gradivo, na katerem se bodo učile prihodnje verzije ChatGPT in drugih podobnih orodij.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.