Zakaj so posnetki živali, ustvarjeni z umetno inteligenco, škodljivi

Nimate kaj početi, zato brezciljno brskate po družbenih omrežjih, kot mnogi drugi.

"Samo še nekaj posnetkov" … potem pa nenadoma naletite na neverjeten posnetek, ki ga je ujela nadzorna kamera, ali so ga posneli v Indiji ali Afriki – vsaj tako piše.

Na verandi ali na dvorišču sedi otrok. Sam je.

Nenadoma pa se od nekod prikaže medved (ali leopard, ali lev), domnevno z zlobnimi nameni. A prav tako nenadoma od nekod privrši besna mačka, plane na zver in jo prežene.

Oddahnete si. "Neverjetno!" morda vzdihnete sami pri sebi in hitro delite video, da ga občudujejo še vaši prijatelji. To bo všečkov! A v resnici ste razširili laž.

Začelo se je z zajci na trampolinu.

Družbena omrežja so preplavljena s posnetki, kot je zgoraj opisani.

Čeprav so UI posnetki živali obstajali že prej, so pravo evforijo prvi sprožili zajci na trampolinu, ki se jim je v nekem trenutku pridružil medved, nadaljevalo pa s herojskimi mačkami in drugimi "neverjetnimi posnetki".

Za vse je značilno, da jih v resnici niso posnele nadzorne kamere ali naključni mimoidoči, ampak so jih ustvarili z umetno inteligenco. Druga njihova značilnost je, da so tako prepričljivi, da jih je skoraj nemogoče ločiti od resničnih.

In čeprav se morda zdijo kot nedolžna šala, znanstveniki opozarjajo na resne posledice za naravovarstvo, živali in odnos otrok do narave, piše portal Popular Science.

Tri glavne težave: napačna predstava, poosebljanje in odtujenost

V študiji, objavljeni v reviji Conservation Biology, so raziskovalci preučevali viralnost in problematične vidike umetno generiranih slik in videoposnetkov divjih živali na družbenih omrežjih.

Opozorili so na tri ključne težave:

1. Izkrivljena predstava o vedenju živali

2. Antropomorfizacija (poosebljanje) – pripisovanje človeških lastnosti živalim

3. Naraščajoča odtujenost družbe od narave

"Naše ugotovitve kažejo, da so nekateri objavljeni posnetki skrb vzbujajoči, saj ne odražajo realnosti, kar lahko prispeva k dezinformacijam. Za učinkovito ohranjanje biotske raznovrstnosti je ključnega pomena, da je družba dobro obveščena," pravi José Guerrero Casado, zoolog z univerze v Cordobi in soavtor študije.

Kot primer navaja videe, kjer ptice napadajo in ubijejo "zlobne" kače.

"Nekateri gledalci takšne videe odobravajo, kar pa ima lahko posledice za zaščito kač. In če ne bo javne podpore, bodo prizadevanja za njihovo ohranitev oslabljena," opozarja.

Umetna prisotnost ogroženih vrst in napačna pričakovanja otrok

Ti videoposnetki pogosto prikazujejo ogrožene živali kot pogoste ali domače, kar ustvarja lažen vtis njihove razširjenosti in še povečuje prepad med ljudmi in naravo.

Otroci, ki pogosto dobivajo informacije prek družbenih omrežij, si lahko ustvarijo popolnoma nerealna pričakovanja.

"Ko ugotovijo, da zajčki na njihovem vrtu ne bodo skakali po trampolinu, kot v viralnem videu, doživijo razočaranje – kar vodi v še večjo odtujenost," pravi Rocío Serrano, soavtorica študije in raziskovalka na oddelku za izobraževanje.

Poleg tega nerealni prikazi eksotičnih, "prijaznih" živali vodijo k naraščajoči želji po njihovi udomačitvi, kar ima lahko negativne posledice tako za živali kot za ljudi.

Rešitev? Okrepljena medijska pismenost in okoljska vzgoja

Raziskovalna skupina predlaga, da bi škodljivi vpliv tovrstnih vsebin zmanjšali s spodbujanjem medijske pismenosti in naravoslovnega izobraževanja že od zgodnjih let.

"Otroci morajo razumeti, da pri nas levi ali leopardi ne živijo," pravi Francisco Sánchez, zoolog z univerze v Cordobi.

Zato: ne verjemite vsemu, kar vidite na internetu, ne glede na to, kako srčkan ali osupljiv je video. Napačne predstave o divjini izkrivljajo resničnost, ogrožajo pa tudi napore naravovarstvenikov in odnos prihodnjih generacij do narave.