Robert Golob po sestanku pri predsednici z željo po trdni koaliciji, Janša opozarja na nepravilnosti na volitvah

Predsednica republike Nataša Pirc Musar gosti neformalne pogovore s prvaki strank, ki so bile na nedavnih volitvah izvoljene v državni zbor. Pirc Musar je že ob razpisu volitev dejala, da bo mandat za sestavo vlade podelila tistemu, ki bo prvi v državnem zboru uspel nabrati 46 glasov. Željo, da bi država čim prej dobila novo vlado, je predsednica republike izpostavila tudi prejšnji teden.

Prvi se je pri predsednici republike zglasil predsednik Gibanja Svoboda in premier Robert Golob, ki je po koncu dejal, da sta imela s Pirc Musar zanimiv pogovor, v katerem sta se dotaknila tudi rokov v prihodnjih tednih.

"Strinjala sva se, da bo 10. aprila zelo pomembno glasovanje o predsedniku državnega zbora. Pojasnil sem svoje stališče, da je v tem trenutku vsaj zame bolj kot matematika, kako priti do 46 glasov, pomembno sodelovanje vseh strank v okviru koalicije narodne enotnosti pri pripravi kriznih ukrepov," je dejal Golob. Po njegovih navedbah bo kriza res velika, a bi lahko ponudila tudi možnost sodelovanja za stranke, ki so bile doslej na različnih bregovih.

"Zdaj bomo morali tako ali drugače sodelovati in delati v korist ljudi," je povedal prvak Svobode. Izrazil je željo, da bi bila prihodnja vlada trdna, ne glede na to, katere stranke jo bodo sestavljale. A je za to, kot je dejal Golob, potrebno zaupanje, ki pa se lahko zgradi le skozi skupno delo.

Na vprašanje, ali med pogovori o sestavi nove koalicije že krožijo kakšna imena kandidatov, ki bi lahko zasedla predsedniško mesto v državnem zboru, je Robert Golob odgovoril, da je imen sicer veliko, vendar meni, da nihče še nima zagotovljenih potrebnih 46 glasov podpore.

Na navedbe predsednikov strank Demokrati in Resni.ca, Anžeta Logarja in Zorana Stevanovića, da v koaliciji, v kateri bi bila Levica, ne želita sodelovati, pa se je Golob odzval, da je "izključevanje sicer najlažje", vendar pa na tak način ni mogoče ničesar zgraditi. "Mi poskušamo doseči, da bi vse povabljene stranke našle način, kako bi lahko skupaj ustvarjale v korist ljudi. To je lahko v obliki koalicije, lahko pa v obliki širšega sodelovanja," je poudaril.

Predsednik Gibanja Svoboda je izpostavil, da se trenutno ne ukvarja s tem, da bi desna stran prav tako skušala sestaviti vlado. Po njegovem mnenju se namreč "druga stran bolj ukvarja s tem, kako bi skušala zminirati volitve, na katerih je bila znova poražena".

"Mi smo edini, ki se ne ukvarjamo zgolj z gradnjo vlade, ampak predvsem s pripravo ukrepov v korist ljudi. Nimamo časa za strah, ker imamo preveč dela s pripravo na prihajajočo krizo," je dejal Golob.

Janša: Najprej je treba počakati na uradne rezultate volitev

Kot drugi je v predsedniško palačo prišel predsednik SDS Janez Janša, ki je po sestanku najprej izpostavil, da je treba najprej počakati še na uradne izide volitev.

Kritičen je bil do tega, da na spletni strani Državne volilne komisije (DVK) že pred štetjem glasovnic iz tujine navajajo, da je preštetih že 99,99 odstotka glasovnic, saj je bilo v tujino poslanih več kot 100.000 glasovnic. "V 21. stoletju ima Državna volilna komisija računalniški program, ki očitno ne obvlada osnovnih računskih operacij in je to velika skrb," je dejal in spomnil, da so v SDS zahtevali forenzično preiskavo tega programa in kontrolo, a odgovora še nimajo.

Opozoril pa je, da zastopnik njihove liste kljub njihovi zahtevi in zakonski pravici ni bil vabljen na današnje štetje glasovnic iz tujine, zato protestirajo in se bo predstavnik glasovanja vseeno udeležil. "Upam, da ga ne bodo zadržali na vhodu," je dodal.

Golobov poskus sestavljanja razvojne koalicije je komentiral z besedami, da to ni nič novega, da je nekaj takega pred 14 leti počel že takratni predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković. "Po moje se bo tudi končalo tako, lahko pa se konča tudi tako, kot se je končalo leta 1996, ko so nakupili poslance," je dejal Janša.

Na vprašanje, kdo bi lahko bil na ustanovni seji državnega zbora kandidat za predsednika državnega zbora, je Janša dejal, da se z imeni zaenkrat ne ukvarjajo.

Vrtovec: Trojček NSi, SLS in Fokus ne namerava razočarati svojih volilcev

Tretji so na sestanek k predsednici republike prišli predsedniki strank NSi Jernej Vrtovec, Fokus Marko Lotrič in SLS Tina Bregant. Skupna lista treh strank je na volitvah dosegla tretje mesto, kar jim prinaša 9 poslanskih mandatov. Pogovorov, ki jih je prejšnji teden gostil premier Golob, se niso udeležili, Vrtovec je tudi danes poudaril, da so stališča trojčka NSi, SLS in Fokus jasna – da volilcev ne bodo razočarali.

"Nekdo, ki je štiri leta katastrofalno vodil politiko in jo usmerjal, bo težko pridobil naše zaupanje. Na to smo opozarjali. Težko zdaj naredi popolni obrat in reče, da bo on tisti, ki bo razbremenjeval gospodarstvo. Tukaj ni zaupanja in težko se povrne," je ocenil prvak NSi.

Predsednik Gibanja Svoboda naj bi v sredo na pogovore o sestavi koalicije ponovno povabil vse stranke z izjemo SDS. Vrtovec je poudaril, da se za trojček strank NSi, SLS in Fokus v zadnjih nekaj dnevih ni spremenilo nič, zato se tudi sredinih pogovorov ne nameravajo udeležiti.

"Mislim, da Slovenija potrebuje politični obrat in program, ki ga ima trojček glede zdravstva, kmetijstva, obrtništva, podjetništva in tudi politične kulture," je dejal. Dodal je, da so sicer vedno pripravljeni na pogovore tudi glede reševanja aktualne krize, ob tem pa je opozoril, da si danes vsi želijo sodelovanja pri reševanju krize, pred volitvami pa so si zatiskali ušesa, ko je trojček strank opozarjal, da na vrata trka kriza.

Na vprašanje, kaj bi moral Robert Golob narediti, da bi trojček strank lahko sedel za skupno mizo z njim pri oblikovanju, kot pravi Golob, vlade narodne enotnosti, je Jernej Vrtovec odgovoril, da je bil prav trojček strank NSi, SLS in Fokus tisti, ki je prvi začel poudarjati, da Slovenija potrebuje razvojno koalicijo.

"Razumem, da se želi Robert Golob prikupiti z nekimi ukrepi, ki jih predlaga. Ampak, ko priti do zaupanja, ko je te iste ukrepe zavračal? Tukaj ne gre za neko pokroviteljstvo, ki nima osnove v vsebini, ampak ima osnovo v oportunističnem sestavljanju koalicije s 46 glasovi v državnem zboru. Še enkrat poudarjam, zaupanja ni," je dejal prvak NSi.

Dejal je, da vidi možnost sestave desnosredinske vlade, saj imajo trenutno stranke tega političnega pola trenutno 43 poslanskih glasov, leva sredina pa 40. "Verjamem, da bomo prišli do vlade, ki bo razvojno naravnava in ne bo zgolj kot neka vaba. Ampak resnično vsebinsko in razvojno naravna po programu, ki ga ima ta trojček," je dodal.

Ali bi lahko manjkajoče glasove desna sredina iskala tudi v stranki Resni.ca, je Jernej Vrtovec ocenil, da je vse možno, a opozoril: "Glasovi naših devetih poslancev niso na voljo za drugo stran, čeprav poskušajo in se trudijo."

Matjaž Han: Treba bo oblikovati širšo koalicijo, a do tega nas čaka trnova pot

Predsednik Socialnih demokratov Matjaž Han je po sestanku pri Nataši Pirc Musar dejal, da sta jasno izmenjala stališča glede časovnic za sklic konstitutivne seje državnega zbora in oblikovanja nove vlade. Kot je dejal, sta se s predsednico republike strinjala, da bo glede na odločitev volilcev ta proces zelo zahteven in bo terjal svoj čas.

Predsednici je zagotovil, da se bodo v SD resno pogajali, pri čemer je zanje na prvem mestu pomembna vsebina. "Vse ostale zadeve, denimo kadrovske, so trenutno v drugem planu. Tudi moje osebne ambicije me ta trenutek ne zanimajo. Kot predsednika SD me zanima predvsem, kako bomo čim prej prišli do vlade in kako bo država medtem delovala," je dodal.

Han je poudaril, da tokrat ne bo mogoče sestaviti zgolj desnosredinske ali levosredinske vlade, ampak da bo treba oblikovati širšo koalicijo, pot do te pa bo po njegovih navedbah trnova.

Po njegovih besedah je pomembno, da bi na ustanovni seji državnega zbora izvolili novega predsednika ali predsednico državnega zbora, v nasprotnem primeru bodo sledili zapleti in možnost izvolitve začasnega predsednika državnega zbora. Na vprašanje, ali SD zanima ta funkcija, je Han odgovoril, da se o tem v stranki ne pogovarjajo, tudi ne o razrezu ministrskih mest in ostalih kadrovskih vprašanjih, saj se "lahko zgodi, da stranka ostane v opoziciji".

Poudaril je, da ga nihče iz desne strani po volitvah ni poklical glede morebitnega sodelovanja. "Trenutno so lahko vse stranke v koaliciji ali pa opoziciji. Zgodba še ni zaključena. Edini relativni zmagovalec volitev je Svoboda, ki bo verjetno prva iskala potrebnih 46 glasov podpore," je dodal.

Na vprašanje, kdo ima večje možnosti za sestavo nove vlade – Janez Janša ali Robert Golob –, je Matjaž Han odgovoril: "Upam, da Golob. Ima vse možnosti, da sestavi vlado."

Logar: Trenutno potekajo pogovori pod enim mandatarstvom

Predsednik stranke Demokrati Anže Logar je Nataši Pirc Musar dejal, da pričakuje, da bo povolilna razprava glede sestavljanja koalicije in morebitne vlade dolga, in da je težko napovedati, v katero smer se bo obrnila – ali bo sestavljanje koalicije uspešno, ali pa nas čakajo predčasne volitve. Po njegovih besedah sta obe možnosti realni.

"Demokrati bomo v teh dogovarjanjih igrali z odprtimi kartami, z željo, da se sestavi koalicija, ki na nekakšen način izraža to, kar so ljudje po teh volitvah pričakovali. Kombinatorika je prinesla takšen rezultat, kot je, zato sestava te koalicije zagotovo ne bo enostavna. Verjamem pa, da bo potrebnih še kar nekaj srečanj, preden se bodo sploh začeli kazati prvi možni obrisi," je dejal.

Na vprašanje, ali se mu zdi zanimiva možnost koalicije med Gibanjem Svoboda in SD na eni strani in NSi ter Demokrati na drugi, je Logar odgovoril, da gre zgolj za hipotetične razprave. Na doslej edinem sestanku, ki se ga je v petek udeležil pri Robertu Golobu, se o tej ideji niso izrekali. Sredinega sestanka pri prvaku Svobode se bodo Demokrati udeležili.

"Naši pogoji so jasni. Mednim, da so v programu Uspešna Slovenija 2034 zajete tiste rešitve, ki jih Slovenija potrebuje. Ko bo na mizi konkreten predlog s strani Gibanja Svoboda, se bomo lahko opredelili, ali se ti pogovori sploh nadaljujejo ali ne," je izpostavil.

Logar je poudaril, da trenutno potekajo pogajanja oziroma pogovori zgolj pod enim mandatarstvom, zato je treba počakati, kako se bodo razpletli. Po njegovih navedbah bodo Demokrati v njih sodelovali transparentno, bo pa treba na koncu "nekaj sestaviti ali pa na novo razdeliti karte".

"Mi zagotovo nismo tisti, ki bi državo potiskali na rob politične krize"

V Levici se po besedah sokoordinatorice stranke Aste Vrečko zavedajo svoje odgovornosti, zato do vseh pogovorov, ki jih vodi relativni zmagovalec volitev Robert Golob, pristopajo konstruktivno. Kakšna pa bo prihodnja koalicija, pa je za zdaj še težko napovedovati, saj so pogovori šele na samem začetku.

Na vprašanje, kako v stranki razumejo izjave predsednikov strank Demokrati in Resni.ca, da z Levico v morebitni koaliciji narodne enotnosti, o kateri govori Robert Golob, ne bi sodelovali, je sokoordinator Levice Luka Mesec odvrnil, da očitno "ti niso za narodno enotnost." Asta Vrečko je k temu dodala, da takšno izključevanje pove več o tistih, ki izključujejo, kot pa o Levici.

"Nas zanima predvsem vsebina, torej kaj bi ta koalicija počela, kako bi se spopadla s krizami, ki so pred nami, in kako bi reševala politično krizo, v kateri se je država znašla po volitvah," je dejal Mesec.

Med ključnimi programskimi prioritetami Levice je Vrečko izpostavila stanovanjsko politiko, dolgotrajno oskrbo in varno starost. V Levici se sicer zavedajo, da ima pri koalicijskih pogajanjih vsaka stranka svoj program, a so po njenih besedah že pred štirimi leti dokazali, da znajo v pogajanjih delovati konstruktivno.

"Če zmorejo to tudi drugi ... Mi zagotovo nismo tisti, ki bi državo potiskali na rob politične krize," je še poudarila Asta Vrečko.

Zoran Stevanović: Pritiski z leve in desne strani so zelo močni

Predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović je po srečanju s predsednico republike dejal, da o sestavi prihodnje koalicije nista govorila, temveč sta se dotaknila predvsem birokratskih zadev, ki sledijo konstitutivni seji državnega zbora.

Pirc Musar je prosil tudi za nasvet glede političnih pritiskov, ki jih stranka Resnic.ca zaradi sestavljanja morebitnih koalicij prejema tako z leve kot tudi z desne strani političnega pola. "Ljudje 33 let že vladajo z levo-desnim režimom in zdaj ga ne bi radi kar tako izpustili iz rok," je ocenil prvak stranke Resni.ca in dodal, da so se kot "branik ljudi" znašli v zelo težkem položaju.

Pritiski se po njegovih besedah odvijajo tudi na druge poslanske skupine, sploh na tiste, pri katerih idejni vodje "niso izvoljeni v parlament in se jim poslanske skupine razsuvajo".

Po njegovih besedah bo namreč kakršnakoli njihova odločitev naletela na kritike: če gredo v koalicijo z enimi ali z drugimi, bodo sledile zamere, če ostanejo v opoziciji, pa jim bodo zelo verjetno očitali izogibanje odgovornosti.

Pri sestavljanju vlade je sicer prepričan, da bo tako Robertu Golobu kot Janezu Janši prej ali slej uspelo, saj imata oba politično izkušnjo, "da znata prešteti, da je treba do 46, in da znata brati". So pa v Resni.ci naklonjeni tudi ideji, da bi morebitno novo vlado vodil kdo drug, ne le Robert Golob ali Janez Janša.

Po njegovih besedah sta sicer obe največji stranki zgrajeni na "kultu osebnosti" in bi brez tega težko preživeli. Če bo Resni.ca pristala v t. i. konstruktivni opoziciji, je Stevanović napovedal, da bodo podprli vse, kar je dobro za Slovenijo in se borili proti vsemu, kar ocenjujejo kot slabo.