Pri Mladinski knjigi je v letu, ko obeležujemo 80. obletnico Dnevnika Ane Frank, izšla pretresljivo aktualna knjiga Renjin dnevnik, ki ga je poljska najstnica judovskega rodu pisala med drugo svetovno vojno. Knjigo so pred dnevi predstavili v sodelovanju z dijaki Gimnazije Vič, ki so razmišljali, kako se je med vojno počutila njihova vrstnica Renia, ki je bila tudi odlična pesnica. V pogovoru so sodelovali prevajalka Jana Unuk in dijaki Nejc Rac, Maša Rjavec, Livija Pirc, Ajda Lučovnik in Sergej Novaković.
Od danes, ljubi Dnevnik, se začenja najino zelo toplo prijateljstvo. Kdo ve, kako dolgo bo trajalo? Mogoče celo do konca mojega in tvojega življenja. Vsekakor bom s teboj iskrena in odkritosrčna, in povedala Ti bom vse.
Tako se začne dnevnik živahne in bistre 15-letnice Renie Spiegel, polne upanja in sanj. Rodila se je v judovski družini na Poljskem leta 1924, dnevnik pa je začela pisati tik pred nemško in sovjetsko invazijo na Poljsko leta 1939 in ga piše vse do julija leta 1942 z zapisom njenega fanta. Renia piše o vsakdanjem življenju med okupacijo, o šoli, težavah s prijateljicami, prvi ljubezni, neznosni bolečini ob ločitvi od matere, hrepenenju po miru. Dnevnik je prepreden z njeno premišljujočo, jedko in presenetljivo zrelo poezijo.
To je uvod v Renjin dnevnik, ki je del družinske zapuščine družine Bella. Po dolgih desetletjih ga je Renjina nečakinja odkrila in spravila v svet, izjemno pričevanje mlade Poljakinje pa je hitro postalo uspešnica v ZDA. Dnevnik je doslej doživel tudi več prevodov v tuje jezike, tudi v slovenščino. O njem so s prevajalko dnevnika Jano Unuk razmišljali dijaki gimnazije Vič iz Ljubljane.
“Za ta dnevnik v Renjini družini ni nihče vedel, morda njena mlajša sestrica Elizabeth, ki pa je nato nanj pozabila. No, zanj je vedel njen fant Sigmund, ki ga je hranil, dokler niso tudi njega poslali v koncentracijsko taborišče. In preden je odšel, je ta dnevnik očitno zaupal nekomu, ki ni bil Žid in je imel večje možnosti, da ta dnevnik ohrani. Po vojni je Sigmund dobil dnevnik nazaj in ga je leta 1950 v ZDA predal Renjini mami. A nihče ni mogel brati dnevnika umorjene hčerke, vendar pa ga je mati hranila vse do svoje smrti,” je povedala prevajalka in nadaljevala: “Dnevnik je nato dobila Renjina sestra Elizabetha, ki pa ga tudi ni mogla prebrati, dala pa ga je v družinski sef. No, končno ga je v roko dobila Renjina nečakinja, ki pa ga je najprej dala prevesti v angleščino, saj ona ni več govorila Poljsko. Dnevnik je hitro postal uspešnica in je zdaj zares preveden že v številne jezike. In to je eden zadnjih dnevnikov iz druge svetovne vojne, ki je izšel po vojni. Morate vedeti, da je izšlo kup podobnih dnevnikov, posebno na Poljskem, no, čeprav nobeden ni naredil take kariere kot Dnevnik Anne Frank.”
V dnevniku 15-letnica ne govori veliko o zunanjem političnem dogajanju. Zelo redko celo omeni, kaj se dogaja zunaj, še največ govori o dogajanju v šoli. “Renija največ govori o svojem fantu Sigmundu in mami. Nekako se mi zdi, da se načrtno drži tega, da ne opisuje zunanjih dogodkov, da načrtno beži iz realnosti. No, ko pa kdaj le kaj zapiše o politični situaciji, pa vidimo, da je zelo dobro informirana, točno ve, kaj se dogaja na vseh frontah,” pravi Jana Unuk, ki so jo navdušile predvsem Renjine čudovite pesmi in meni, da bi bilo dekle, če bi imelo možnost odrasti, ena najboljših sodobnih poljskih pesnic. Tudi dijakinja Ajda je bila navdušena nad pesmimi mlade Židinje, iz katerih bi že zdaj lahko naredili tanko zbirko.
17. junij 1940
Hodim po prazni ulici
po sivem tlaku bobnijo koraki
kot da cse mesto umrlo bi
kot potonilo bi v spanec globoki.
Še veter z listjem ne šumi
nič ne drgeče, ne šelesti, ne poka
samo na tej gluhi ulici
nekdo obupano, otožno joka.
Gledam, oziriam se čez ramo
kdo tiho ihti sredi noči
morda joka ker pogreša mamo
toplino, dom, in ni pomoči
Čemu tako otožno hlipa
samoten v gluhoti vse tišji
saj ga nihče ne posluša
morda pa …kdo ga zasliši …
Blodim po ulici temni vsi
da ga kje srečam s pogledom ulovim
… ah toda komu sledim
to vendar jaz sama tako ihtim! …
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
