Države, v katere bi bilo dobro pobegniti v primeru 3. svetovne ali jedrske vojne

Svet se je, vse odkar poznamo jedrsko orožje, že nekajkrat znašel na robu jedrskega spopada.

Tudi nedavna eskalacija sovražnosti med Izraelom in Iranom, v katero so se z bombardiranjem iranskih jedrskih kapacitet vmešale tudi ZDA, je pri mnogih vzbudila občutek, da se je nevarnost "vojne vseh vojn" ali vsaj spopada svetovnih razsežnosti spet malce približala.

V večini scenarijev globalnega in totalnega jedrskega spopada človeštvo ali pa vsaj velika večina človeštva ne bi preživela več kot nekaj let.

A večina ne bi umrla v eksplozijah atomskih bomb in raket, pač pa zaradi lakote.

Jedrske eksplozije in njihovi učinki – sevanje, toplota ter udarni val – bi sicer v hipu povzročili uničujočo in množično smrt milijonov.

A poleg takojšnjih posledic bi imele tudi ogromen vpliv na preskrbo s hrano, saj bi povzročile spremembe v atmosferi (nuklearna zima ali ohladitev), na kopnem in v oceanih ter močno otežila mednarodno trgovino.

Večina ne bi umrla v eksplozijah jedrskih bomb, ampak zaradi lakote

Časnik Newsweek je pred letom dni v članku s podobno temo poročal o raziskavi, ki jo je objavila revija Nature. Ta kaže, da bi po enem izmed modelov jedrske vojne, v katero sta vpleteni samo dve strani, zaradi lakote v dveh letih umrlo okoli 6,7 milijarde ljudi.

Bi pa v tem primeru nekatere države ali območja bila manj prizadeta.

Študija navaja, da bi na primer Argentina in Avstralija lahko ohranili osnovno prehransko preskrbo tudi v primeru globalne lakote, ki bi sledila jedrskemu spopadu.

Kot prednost navaja njuno relativno geografsko izolacijo oziroma oddaljenost od potencialnih ciljev jedrskega napada in prehransko samozadostnost. Obe državi namreč že zdaj proizvajata velike količine odpornih pridelkov, kot je pšenica, in imata nizko gostoto prebivalstva, kar omogoča boljšo razporeditev virov.

Poleg teh dveh držav so kot potencialno varnejše omenjene tudi Islandija, Nova Zelandija, Brazilija, Urugvaj, Paragvaj, Kostarika, Panama, Haiti, Islandija in Oman. Manj prizadeti bi lahko bili tudi Indonezija in Mozambik.

V vseh ostalih državah bi se soočili z visoko stopnjo smrtnosti zaradi lakote. V ZDA, na primer, ocenjujejo, da bi od lakote po dveh letih umrlo 99,2 odstotka prebivalstva, ki bi preživelo eksplozije. Tudi za večino Evrope je odstotek blizu ali več kot 99 odstotkov.

Posebej v primeru spopada med ZDA in Rusijo bi bile evropske države med najbolj prizadetimi zaradi svoje geografske lege in odvisnosti od uvoza hrane.

Spodnja slika prikazuje delež prebivalstva posameznih držav, ki bi v dveh letih po jedrskem spopadu vsaj dveh držav umrl zaradi lakote, glede na podatke raziskave.

Raziskovalci so pri tem upoštevali geografski in politični položaj držav, možnost samooskrbe, odvisnost od uvoza hrane – ob predpostavki, da bi države izkoristile vse v dani situaciji razpoložljive vire, vključno z zmanjšanjem zavržene hrane.

Je pa seveda treba upoštevati tudi to, da bi se v "varne" države slej ko prej začele zgrinjati množice beguncev iz bližnjih in tudi bolj oddaljenih držav in kmalu povzročile prehrambno, ekonomsko, socialno in posledično politično krizo tudi tam.

Kaj pravi strokovnjak za preživetje?

Bojazen, da bi v jedrsko vojno lahko prešla tudi vojna med Rusijo in Ukrajino, je prav tako sprožila razpravo o tem, kam bi se bilo najvarneje umakniti pred tovrstno katastrofo.

Portal Brussels Morning je povzel pisanje "survivalista" (strokovnjaka za preživetje) Alexa Rejbe, ki je o tem pisal na svoji spletni strani.

Prvih deset držav, ki jih je naštel, so Islandija, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija, Norveška, Švedska, Danska, Fidži, Nepal in Šrilanka.

Temu seznamu bi lahko oporekali, ker je na njem veliko evropskih držav, ki bi bile zagotovo prizadete, saj bi se bojišče globalne jedrske vojne skoraj zagotovo odvijalo tudi na evropskih tleh.

Poleg tega so vse omenjene države (morda z izjemo Šrilanke in Nove Zelandije) omejene zaradi klimatskih pogojev (Skandinavija – mraz; Avstralija – puščava), premajhne površine (Fidži, Nepal) ali obojega, zaradi česar ne bi zdržale navala beguncev.

Hrvaški izbor: najbolj varna je Antarktika

Z idejo o "varnih državah" v primeru 3. svetovne vojne se je nedavno "poigral" tudi hrvaški Večernji list.

Ni znano, na podlagi katerega scenarija ali vira je avtor prispevka naredil svoj spisek, iz razlage pa sledi, da izbor temelji na domnevi, da gre za "miroljubne", "nezanimive" ali pa tako oddaljene ali prostrane države, da jih atomska vojna ne bi tako zelo prizadela.

Kot najbolj varno članek izpostavlja Antarktiko, sledi ji Argentina, potem pa se zvrstijo Butan (zaradi visokih gora, ki nudijo zaščito in nevtralnost), Čile, Grenlandija, Islandija, pa tudi Indonezija (status nevtralnosti in "nezanimive zunanje politike") ter "klasični" Avstralija in Nova Zelandija. Spisek vključuje še Švico in Južno Afriko, pa tudi pacifiški otoški državi Fidži in Tuvalu.

Madžarski izbor: na prvem mestu je Slovenija

Da sta misel na svetovno ali jedrsko vojno in strah pred njo v tem trenutku resnično otipljiva, dokazuje tudi članek, objavljen na spletni strani Daily News Hungary. Tudi naši vzhodni sosedi so sestavili spisek "varnih" držav.

"Kje je najbližje zatočišče, dosegljivo z rezervoarjem bencina iz Budimpešte, če izbruhne 3. svetovna vojna", so naslovili članek.

"Dosegljivost je ključna," so zapisali v članku. "Oddaljen otok v oceanu se morda zdi varen, ampak če je skoraj nedosegljiv, ni praktična opcija." Kar je res.

Kot pomembne dejavnike pri izbiri države zatočišča so poleg geografskih značilnosti (goratost in bližina obale) omenili tudi nizko stopnjo kriminala, politično stabilnost in oddaljenost od globalnih napetosti.

In tako se je na vrhu "madžarskega izbora" znašla naša država. "Zaščitena z gorami", so jo opisali naši vzhodni sosedje. "Globoke doline Julijskih Alp, gosti gozdovi in odmaknjene vasi ponujajo naravna skrivališča – tudi za tiste, ki potujejo z avtodomom," so pojasnili kot glavnega od kriterijev.

Naša država je kot "najbolj realno" varno zatočišče za Madžare tudi zato, ker so "domačini (Slovenci - op. p.) znani po svoji povezanosti z naravo in sproščenem življenjskem slogu, zato bi lahko potepuški madžarski preživeli pomoč našel celo na kakšni alpski kmetiji," so še zapisali in izpostavili, da bi zaradi svojega majhnega strateškega pomena Slovenija bila "pod radarjem" velesil v primeru svetovne vojne.

Naj Slovenci torej ostanemo doma?

Iz vsega zgoraj opisanega sledi, da resnično varne države v primeru vsesplošnega spopada, posebej jedrskega, ni.

Vsaj iz madžarskega zapisa bi lahko sklepali, da je za Slovence najbolj varno, če v primeru svetovnega ali jedrskega spopada ostanemo doma.

A grenka resnica je, da se nam v vsakem primeru – če ostanemo ali gremo – ne bi pisalo prav nič dobrega.

Samo želimo si lahko in upamo, da se nam kaj takega ne bi zgodilo.

Lahko pa tudi kaj naredimo v tej smeri. A to je že druga zgodba.

POSEBNI VIDEO: Kje je Slovenija v novem svetovnem kaosu