Dolgotrajna oskrba: velika pričakovanja, kaos na terenu in "pravljične" obljube

Dolgotrajna oskrba, eden od najpomembnejših projektov aktualne vlade in najpomembnejša reforma na področju socialnega varstva v zadnjem času, je pred ključno prelomnico. Čez nekaj dni, 1. julija, bomo zaposleni, samozaposleni, delodajalci in upokojenci začeli plačevati novi obvezni prispevek, s katerim naj bi solidarnostno zagotovili izvajanje novih pravic: dolgotrajne oskrbe na domu, dolgotrajne oskrbe v instituciji, oskrbovalca družinskega člana ter e-oskrbe in (v najslabšem primeru, ko do drugih pravic ne bo mogoč dostop) denarnega prejemka.

Prva pravica, pravica do oskrbovalca družinskega člana, se je po zakonu začela izvajati 1. januarja 2024, a se je zaradi zamud pri vzpostavitvi informacijskega sistema in posledično izdaje odločb začela izvajati z večmesečnim zamikom. Druga ključna pravica, ki bo stopila v veljavo s 1. julijem letos, torej v torek, bo pravica do dolgotrajne oskrbe na domu. A tudi ta se še nekaj časa ne bo izvajala, v prvi vrsti zato, ker centri za socialno delo kot enotne vstopne točke še nimajo informacijskega sistema, da bi lahko izdajali odločbe. Na ministrstvu za solidarno prihodnost, ki ga vodi Simon Maljevac, pravijo, da bo informacijski sistem pripravljen najpozneje septembra, a naše sogovornike skrbi, da bi se izvajanje te pravice zaradi dolgotrajnih postopkov lahko zamaknilo še pozneje v jesen ali celo v zimo.

"Kaotično stanje"

"Trenutno je stanje kaotično," je bila jasna vodja vstopne točke za dolgotrajno oskrbo na CSD Celje Irena Tovornik, s katero smo govorili prejšnji teden. "Niti ene institucije, ki bo sodelovala v sistemu dolgotrajne oskrbe, ni, ki bi ’stala’. Ministrstvo ni opravilo svoje naloge, občine si zatiskajo oči, kaj so njihove naloge – če smo povsem iskreni, jih zakon tudi ni povsem jasno opredelil. Centri za socialno delo smo tisti, ki smo bili s to vlado vrženi v vlogo ocenjevalcev. Nikoli se ne bom mogla strinjati, da smo mi tisti, ki imamo korenček in palico. Mi smo tukaj za ljudi. Naš namen je pomagati čim več ljudem, hkrati pa bomo morali na terenu ocenjevati, komu storitev pripada, komu pa ne. Imamo ocenjevalno orodje, ki je zelo strogo. V očeh ljudi bomo postali neprijazni, ker jim ne bomo mogli priznati pravice do dolgotrajne oskrbe," nam je naštela Tovornik.

Da bo prag za vstop v sistem dolgotrajne oskrbe relativno visok, je že večkrat opozorila tudi sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Tatjana Milavec. Kaj to v praksi pomeni, pravzaprav ni jasno, saj izkušenj z ocenjevanjem še ni. Jasno pa je, da vsi tisti, ki so trenutno upravičeni do storitev socialnega varstva, praga dolgotrajne oskrbe ne bodo dosegli. To so pokazali pilotni projekti, ki so se v Celju, Dravogradu in v Krškem izvajali med letoma 2018 in 2020. Tam približno petina prosilcev, ki so prejemali storitve socialnega varstva, denimo pomoč na domu ali oskrbo v domovih za starejše, ni bila upravičena do dolgotrajne oskrbe.

"Pravljičen način"

Medtem so pričakovanja ljudi visoka – tudi zato, ker se po časovnici, določeni v zakonu, plačilo novega prispevka začenja istočasno z uveljavitvijo pravice do dolgotrajne oskrbe na domu. Tisti, ki bodo sodelovali v sistemu dolgotrajne oskrbe, pravijo, da so ljudje zmedeni in da novega sistema ne razumejo. "Ljudje zdaj pričakujejo, da bodo vsi dobili tisto, kar želijo," je opozorila Tovornik. "Ministrstvo je to komuniciralo na kar malo pravljični način. Ne morem se strinjati s tem, kar pravi minister, ko reče, da bo oskrbo dobil vsak, ki jo bo potreboval. Če ne prej, se bo ustavilo zaradi pomanjkanja kadra."

Poslala vlogo, a ne ve, kaj lahko pričakuje

Nadja (s priimkom ni želela biti imenovana, op. a.), ki skrbi za mamo z demenco, si od sistema dolgotrajne oskrbe obeta veliko. Mama ima diagnozo že pet let, upad njenih kognitivnih sposobnosti je zmeren. Nekatera vsakodnevna opravila še opravi samostojno, sama se, na primer, obleče, a pri večini opravil potrebuje pomoč ali vsaj nadzor. Trenutno prejema pomoč na domu v obsegu 45 minut na dan, čeprav Nadja meni, da bi ji glede na njeno stanje moralo pripadati več. Ko dela od doma, za mamo skrbi sama, angažirala pa je tudi več gospa, ki predvsem ob koncih tedna prihajajo k njej, da ji kaj postorijo ali ji preprosto delajo družbo, nam je povedala.

Nadja, ki je prejšnji teden poslala vlogo za dolgotrajno oskrbo, pričakuje, da bo mama upravičena vsaj do obsega ur, ki pripada upravičencem v četrti kategoriji (od petih), torej tistim, ki potrebujejo zelo veliko pomoči in oskrbe, in sicer v obsegu 20 ur na teden. Ali jih bo dejansko dobila, trenutno ni mogoče napovedati, saj prakse na tem področju še ni. Strokovni delavci z enotne vstopne točke na centru za socialno delo se ji še niso oglasili, nam je zaupala.

Kot pravi, opaža veliko nezadovoljstva z novim obveznim prispevkom, sama pa ga podpira. "Na tem področju ni bilo narejenega nič, že odkar imamo samostojno državo, in prav je, da se zdaj vendarle premika," nam je povedala. "Starejši in bolni potrebujejo pomoč, sicer bodo hirali in umirali sami za zaprtimi vrati." Razume, da gre za nov sistem, ki se ga ne da postaviti čez noč. Poudarja pa, da če bodo ljudje plačevali, bodo tudi pričakovali, da dobijo oskrbo, ko jo bodo sami potrebovali.

Čakalni seznami in premalo ur pomoči

Analiza Inštituta RS za socialno varstvo je pokazala, da je konec leta 2023 pomoč na domu prejemalo nekaj več kot devet tisoč uporabnikov. Ob tem so opozorili, da je bilo na čakalnih seznamih skoraj dva tisoč ljudi, ki so bili sicer upravičeni do storitve, a jim je izvajalci zaradi pomanjkanja kadra niso mogli zagotoviti. Na inštitutu so zapisali, da je izvajalcev, ki imajo čakalne sezname, vse več. Zaradi pomanjkanja oskrbovalk pa marsikateri upravičenec prejema manj pomoči, kot mu glede na potrebe pripada.

Po oceni ministrstva za solidarno prihodnost bo letos vlogo za dolgotrajno oskrbo na domu vložilo 13.000 ljudi. Izvajalci, ki torej že zdaj težko zagotavljajo izvajanje pomoči na domu, naj bi po novem nudili še dolgotrajno oskrbo na domu. Ker se storitvi ne izključujeta, bo upravičenec lahko koristil tudi obe storitvi hkrati.

Pri izvajalcih še veliko nejasnosti. Uporabniki ne vedo, kaj naj pričakujejo

Kaj to pomeni za izvajalce? Martin Kopatin, direktor zavoda Pristan, največjega zasebnega izvajalca pomoči na domu, je dejal, da pravzaprav še ne vedo. Ocen o tem, koliko dodatnega kadra bodo potrebovali, nimajo. "Zaenkrat še ni izkušenj z ocenjevanjem in upravičenostjo do dolgotrajne oskrbe. Pri obstoječih uporabnikih pomoči na domu zato še ne znamo oceniti, ali bodo sploh upravičeni do dolgotrajne oskrbe, in če bodo, v kakšnem obsegu. Nobena odločba še ni bila izdana, zato je težko karkoli predvidevati."

Kopatin je ob tem poudaril, da je med ljudmi še veliko nerazumevanja in vprašanj o novem sistemu in pravicah, ki jih prinaša. Tatjana Milavec je pred tedni v oddaji Studio ob 17h na Radiu Slovenija poudarila, da bi moralo ministrstvo postreči s konkretnimi izračuni za konkretne primere, da bi ljudje vedeli, kaj je zanje najbolj optimalno. Če bo namreč nekdo dobil pravico do dolgotrajne oskrbe, se bo moral odreči dodatku za pomoč in postrežbo, kar lahko pomembno vpliva na materialni položaj družine. "Gre za ključne informacije, ki jih nekdo potrebuje, zato da sprejme odločitev in vlogo za dolgotrajno oskrbo odda. Teh informacij žal še vedno nimamo."

Na teren, a brez možnosti izdaje odločbe

Irena Tovornik je prejšnji teden povedala, da ima na mizi že več kot 70 vlog za dolgotrajno oskrbo na domu, ves čas pa prihajajo tudi vloge za oskrbovalca družinskega člana, po njenih besedah po okoli deset na teden. A če vloge za oskrbo na domu stojijo, ker centri za socialno delo še ne morejo izdajati odločb, stojijo tudi nove vloge za oskrbovalca družinskega člana.

Do 30. aprila je namreč te vloge ocenjeval Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), po 1. maju pa je to v pristojnosti centrov za socialno delo. "Če vas zanima, koliko vlagateljev smo že ocenili, naj kar povem, da še nobenega," je bila prejšnji teden jasna Tovornik. "Ministrstvo se ne more odločiti, kako bomo ljudi seznanili z oceno, saj rezultati ocenjevalne lestvice ne bodo javni. Mi pa moramo pripraviti izvedensko mnenje, s katerim mora biti stranka seznanjena pred izdajo odločbe. Noben center torej še ni rešil nobene od teh vlog." V Skupnosti centrov za socialno delo so pripravili predlog rešitve, ki pa ga mora zdaj potrditi še ministrstvo, je povedala.

Pred izdajo odločb bodo strokovni delavci morali vlagatelje obiskati na njihovem domu in oceniti njihove potrebe ter upravičenost do storitev dolgotrajne oskrbe. Z ocenjevanjem naj bi tako začeli v kratkem, vendar pa do vzpostavitve informacijskega sistema odločb ne bodo mogli izdajati. Ker pa se zdravstveno stanje in potrebe vlagateljev do septembra lahko spremenijo, sogovornico skrbi, da bodo nekatere pred izdajo odločbe morali obiskati ponovno.

"Ne bo nas dovolj"

Kadrovski načrt za vstopno točko na njihovem centru za socialno delo predvideva osem zaposlitev strokovnih delavcev, a vseh mest še niso zapolnili. Kot je pojasnila, se kadri iz zdravstva, ki jih potrebujejo pri izvajanju teh novih nalog, ne prijavljajo na razpise. "Pričakujem, da bomo v celoti zapolnjeni in stoodstotno usposobljeni za ocenjevanje šele konec tega leta," je bila jasna. Dodala je, da je ministrstvo v zadnjem hipu pristopilo k podpisu pogodbe s socialno zbornico, ki izvaja usposabljanja s področja ocenjevanja; pogodba je bila podpisana šele aprila.

Opozorila je tudi, da bi na vstopni točki potrebovali več ljudi, da bi kakovostno in ažurno opravili delo. "Če bomo želeli pripraviti temeljito oceno potreb za nekega človeka, pripraviti načrt priporočenih storitev, izdelati odločbo tako, da bo ’stala’ v skladu z zakonom o upravnem postopku – nas ne bo dovolj. Vloge stalno prihajajo in vse bo treba ocenjevati na terenu. Ob tem se pozablja, da so nekatere regije zelo velike. Za obisk nekoga v, na primer, Rogatcu potrebujem več kot eno uro samo za pot in še enkrat toliko za nazaj. A pri določanju kadrovskega načrta na vstopnih točkah tega sploh niso upoštevali. Ko opozarjamo, da nas bo premalo, nam rečejo, da bo čas pokazal. A do takrat se bodo vloge kopičile."

Realizacijo storitev pričakujejo pozno jeseni ali pozimi

Martin Kopatin je dejal, da realizacijo storitve dolgotrajne oskrbe na domu, ki na papirju sicer res začne veljati 1. julija, pričakujejo pozno jeseni oziroma pozimi. Postopki bodo namreč dolgi; pričakovati je, da bo od vloge do izvajanja storitve minilo več tednov ali celo mesecev. Tudi izvajalci imajo ob tem še veliko vprašanj: čakajo na normative, navodila o beleženju in obračunavanju storitev, o tem, kako bo potekal pretok informacij ... "Upam, da se bodo ta vprašanja kmalu razjasnila," je dejal.

Veliko nezadovoljstva je pred tedni povzročila objava cen storitev dolgotrajne oskrbe. Občine so opozorile, da imajo zaradi prenizko postavljenih cen težave z zagotavljanjem mreže izvajalcev. Ti so namreč ugotavljali, da storitev z urnimi postavkami, ki jih je objavilo ministrstvo, ne bodo mogli opraviti, zato jih je več zavrnilo podpis pogodb. Minister Maljevac je nato prejšnji teden sporočil nove cene; za dolgotrajno oskrbo na domu se je urna postavka zvišala s 27 na 32,93 evra, za dolgotrajno oskrbo v instituciji pa z 19,80 na 26,56 evra. Kopatin je za N1 ocenil, da so nove postavke "primernejše".

"Dolgotrajna oskrba se bo uvedla le na papirju"

Kljub temu pa so v Skupnosti socialnih zavodov izvajalcem zaenkrat odsvetovali podpis pogodb. "Žal tudi slaba dva tedna pred formalnim začetkom izvajanja dolgotrajne oskrbe na domu nimamo pogojev, da bi si kot bodoči izvajalci lahko sestavili celovito finančno in organizacijsko sliko," je prejšnji teden na srečanju na temo dolgotrajne oskrbe na Brdu pri Kranju dejal sekretar skupnosti Denis Sahernik. Skrbita jih pavšalno plačevanje storitev, ki ga je v prehodnem obdobju napovedal ZZZS, in to, da niso predvideni zagonska sredstva in informacijska podpora za izvajalce. "Dejstvo ostaja, da se bo s 1. julijem dolgotrajna oskrba na domu uvedla zgolj na papirju – brez informacijskega sistema, brez odločb, brez uporabnikov, brez izvajalcev in brez realnih možnosti, da bi se storitve v praksi v resnici začele izvajati," je bil kritičen. V skupnosti zato svojim članom, ki predstavljajo največjo mrežo izvajalcev pomoči na domu, še vedno odsvetujejo podpis pogodb z občinami, "dokler ne bodo izpolnjeni vsi pogoji za odgovorno in kakovostno izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu".

Kdo bo izvajal dolgotrajno oskrbo, če kadra ni?

Največja težava pa ostaja kadrovska podhranjenost na področju socialnega varstva. Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Sindikat upokojencev, Socialna zbornica, Srebrna nit – Združenje za dostojno starost, Zbornica zdravstvene in babiške nege ter Zveza društev upokojencev so pred tedni ponovno opozorili, da uvedba sistema dolgotrajne oskrbe, ki je ena najobsežnejših in najpomembnejših reform na področju socialnega varstva, poteka v razmerah, v katerih se izvajalci že leta soočajo s hudo kadrovsko krizo, ki "ogroža dostopnost in kakovost oskrbe". Kot je znano, so številne postelje v domovih za starejše prav zaradi pomanjkanja kadra prazne. Pomoči na domu pa, kot rečeno, izvajalci ne morejo zagotoviti vsem, ki jo potrebujejo, v obsegu, ki jim pripada. O skrb vzbujajoči situaciji v domovih za starejše smo v Poglobljeno nedavno objavili reportažo: To je Slovenija na robu zloma

Omenjene organizacije so vlado zato pozvale, naj še pred začetkom izvajanja ključnih novih pravic uvede poseben 20-odstotni dodatek na plače za vse zaposlene v panogi dolgotrajne oskrbe. "Če država ne bo zagotovila ustreznih kadrovskih rešitev, obstaja resna nevarnost, da izvajalci zaradi pomanjkanja kadra uporabnikom ne bodo mogli zagotavljati pravic v obsegu, ki jim po zakonu o dolgotrajni oskrbi pripadajo, oziroma bodo uporabniki namesto storitev prejeli le denarni prejemek, pomoč pa si bodo morali organizirati sami – pogosto na sivem ali celo črnem trgu, kjer kakovost in varnost nista zagotovljeni."

Kopatin omenjeni predlog podpira, saj bi ta, kot pravi, vsaj zajezil odhajanje iz dejavnosti. "Ne pravim, da bi ta dodatek kadrovske težave v celoti rešil, bi pa zagotovo preprečil odhajanje zaposlenih iz te dejavnosti. Problem je tudi starostna struktura zaposlenih v sektorju; v prihodnjih letih bo veliko upokojitev. Mladi pa se ne odločajo za ta poklic. Če ne bomo tukaj nekaj korenito spremenili, zelo težko računamo na resno dolgotrajno oskrbo."

"Skozi odnos do zaposlenih se bo pokazalo, koliko nam je mar za starejše in bolne"

Vlada predlogu zaenkrat ni prisluhnila. Ministrstvo je sicer že pred časom pripravilo interventni zakon, ki naj bi izboljšal kadrovsko situacijo v socialnem varstvu. A Kopatin pravi, da imajo ukrepi iz zakona – kot so sofinanciranje prekvalifikacij in dokvalifikacij, štipendije za izobraževanje na področju socialnega varstva ter vključevanje prostovoljcev – "zelo majhen vpliv".

"Razumem, da ministrstvo skrbi, da bi se v primeru dodatka za zaposlene v dolgotrajni oskrbi povečali pritiski v drugih sektorjih. A če je dolgotrajna oskrba prioriteta, mora država tukaj nekaj narediti. Sam dobro vem, kako zahtevno delo opravljajo naši zaposleni. Boljše plačilo bi bilo tudi sporočilo njim, da so nekoliko bolj cenjeni. Zdaj dobijo malo nad minimalno plačo. Kdor je kdaj poskusil to delati, ve, da bi takšno delo moralo biti plačano bolje."

Kopatin pravi, da se bo skozi odnos do zaposlenih v dolgotrajni oskrbi pokazalo, koliko nam je kot družbi zares mar za starejše in bolne. "Pokazalo se bo, ali je cilj, da vzpostavimo dober sistem ali pa to počnemo zgolj zato, ker moramo."

Jutri bomo v rubriki Poglobljeno na N1 objavili intervju z ministrom za solidarno prihodnost Simonom Maljevcem o dolgotrajni oskrbi.