Evropske divje čebele prvič na rdečem seznamu ogroženih vrst

Divje čebele so prvič na rdečem seznamu ogroženih vrst Mednarodne zveze za ohranitev narave (IUCN), kamor so se uvrstile na predlog Evropska unije.

Tako tudi v EU veljajo za vrsto, ki ji je treba nameniti posebno pozornost in zaščito.

Divje čebele sicer že milijone let živijo v drevesnih duplinah ali v skalnih razpokah. Medtem ko za udomačene čebele skrbijo čebelarji, so njihove divje sorodnice prepuščene sami sebi – in so pod velikim pritiskom.

Njihovo število v Evropi pa vztrajno in hitro upada. Glavni vzroki so izguba naravnih habitatov, bolezni, paraziti in genetsko križanje z gojenimi kolonijami, piše portal SmartUp News.

Morebitno izginotje divjih čebel bi lahko vodilo do nepopravljivih posledic ne le za ekosistem, pač pa tudi za človeštvo.

Pomemben rezervni sistem za domače čebele

Za ekosistem so divje čebele izrednega pomena. Nosijo namreč edinstveno genetsko dediščino.

Njihova genetska raznolikost se je razvijala milijone let brez človeškega posredovanja.

V tem času so razvile veščine, ki jih ščitijo pred boleznimi, zajedavci in ekstremnimi okoljskimi razmerami.

Medtem ko gojene čebele pogosto potrebujejo zdravila in nego, lahko divje kolonije preživijo same – celo proti sovražnikom, kot je pršica varoa ali nevarni virusi, ki lahko uničijo celotne čebelnjake.

Zato so divje čebele pomemben biološki rezervni sistem, saj bi prav njihove pridobljene in podedovane sposobnosti lahko v prihodnosti pripomogle k večji odpornosti gojenih čebel, ki se prav tako srečujejo z upadanjem števila po vsem svetu.

Če se ta genetska raznolikost izgubi, z njo izgine tudi znanje, ki ga vsebujejo njihovi geni.

Tako kmetijstvo izgubi naravno zavarovanje pred prihodnjimi krizami – in enega najpomembnejših temeljev za prilagajanje opraševalcev podnebnim spremembam.

Brez divjih čebel se bodo zmanjšali donosi in ravnovesja habitatov

Gojene čebele opravljajo odlično delo, vendar ne dosežejo vseh rastlin. Divje čebele so nenadomestljive, zlasti na oddaljenih ali skoraj naravnih območjih.

Njihova odsotnost se hitro pokaže na poljih in v sadovnjakih:

• Manj je sadja, kot so jabolka, hruške ali jagodičevje

• Nižji so pridelki oljne repice in drugih oljnic

• Zmanjšana je rastlinska raznolikost

Divje čebele ohranjajo ravnovesje celotnih habitatov .

Dr. Denis Michez, profesor na Univerzi v Monsu in glavni koordinator ocene evropskih divjih čebel, je povedal: "Do 90 odstotkov cvetočih rastlin v Evropi je odvisnih od živalskega opraševanja, zlasti od čebel, ki so izjemno raznolike po številu in vrstah. Žal populacije divjih čebel drastično upadajo ... Če bodo divje čebele izginile, bo v nevarnosti tudi veliko divjih rastlin."

Raziskave bi morale rešiti izgubljeno znanje

Dolgo časa so divje čebele v Evropi veljale za večinoma neraziskane. Šele projekt Honey Bee Watch, ki se je začel leta 2020, je spodbudil raziskave.

V okviru projekta so beležili pojavnost in življenjski slog divjih čebel ter ogroženost njihovih kolonij.

Do sedaj so kolonije odkrili v državah, kot so Irska, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Poljska, Švica in celo v mestih, kot je Beograd. Vendar pa za vzhodno Evropo in Skandinavijo še vedno manjka veliko podatkov.

Kako bi bilo treba zdaj zaščititi divje čebele

Z uvrstitvijo na rdeči seznam IUCN in uvrstitvijo med ogrožene vrste se divje čebele uradno štejejo za posebej vredne zaščite. To pomeni jasne odgovornosti za države članice:

• Varstvo in obnova naravnih habitatov

• Beleženje podatkov o prostoživečih kolonijah

• Omejevanje genskega mešanja s plemenskimi čebelami

• Širitev raziskav o naravni odpornosti in strategijah prilagajanja divjih čebel

Cilj je ohraniti stabilne, samozadostne populacije.

"Ne moremo si več privoščiti, da bi jih premalo raziskali in jih pustili nezaščitene," opozarjajo znanstveniki - ker tisto, kar je danes izgubljeno, jutri težko obnovimo.