Finska: gozdički v vrtcih takoj dvignili odpornost otrok

Ko so v finskem vrtcu posadili travo in nizko gozdno vegetacijo (na primer okrasno reso ali borovnico) in otroke prosili, da redno skrbijo za rastline na dvorišču, se je izkazalo, da so mikroorganizmi v prebavnem sistemu otrok in na njihovi koži v zelo kratkem času postali bolj raznoliki, kar dobro vpliva na zdravje.
V primerjavi z drugimi otroki, ki se običajno igrajo v tipičnih mestnih vrtcih, obdanih z betonom, tlakovanimi površinami in gramozom, so se T-celice in drugi pomembni označevalci imunosti v krvi pri otrocih, starih tri, štiri ali pet let, ki so preživeli čas v "zelenih" vrtcih na Finskem, povišali po samo 28 dneh.

"Opazili smo tudi, da je črevesna flora otrok, ki so preživeli čas na zelenici, podobna tisti pri otrocih s podeželja, ki vsak dan obiščejo gozd," je dejala Marja Roslund, znanstvenica na Univerzi v Helsinkih.

Prejšnje raziskave so pokazale, da je izpostavljenost zelenim površinam povezana s pravilnim delovanjem človeškega imunskega sistema, vendar še ni ugotovljeno, ali obstaja jasna vzročno-posledična povezava med njima.

V finskem poskusu so znanstveniki prvič poskušali manipulirati z mestnim okoljem, v katerem otroci preživljajo čas, nato pa preučiti spremembe mikroorganizmov v njihovih telesih in imunskem sistemu.

Raziskava je primerjala mikrobe z dvorišč desetih različnih mestnih vrtcev, v katere skupaj hodi 75 otrok, starih od tri do pet let.

Nekateri vrtci so imeli značilna mestna dvorišča z betonom in gramozom, v drugih pa so otroke peljali na vsakodnevne sprehode v naravo. Štirje vrtci so na svojih dvoriščih zasadili travo in gozdno rastje. Naslednjih 28 dni so se otroci v teh štirih vrtcih lahko petkrat na teden igrali na novem zelenem dvorišču.

Čeprav izsledki raziskave ne ponujajo vseh odgovorov, se zdi, da še vedno podpirajo glavno tezo – da lahko spreminjanje mikrobov v okolju vpliva na mikrobe v otrokovem telesu, kar pomaga in krepi njihovo imunost.

Zamisel, da okolje, bogato z živimi bitji, vpliva na naš imunski sistem, strokovnjaki imenujejo "hipoteza o biotski raznovrstnosti". Na podlagi te zamisli bi lahko bila izguba biotske raznovrstnosti v urbanih območjih vsaj delno vzrok za opažano povečanje pojavnosti bolezni, povezanih z imunostjo.

"Izsledki te študije podpirajo hipotezo o biotski raznovrstnosti in koncept, da lahko nizka biotska raznovrstnost v sodobnem okolju, v katerem ljudje živijo, povzroči 'neinformiran' imunski sistem in tako vodi do pogostejših imunsko posredovanih bolezni," pravijo avtorji študije.

Raziskava je bila objavljena v reviji Science Advances.