Tesla, Einstein, DaVinci, Stephan Hawking, Mark Zuckbenberg in Elon Musk. Ljudje, ki s svojim delom spreminjajo svet. Vendar je genijev in genijk, ki živijo med nami tudi zdaj, veliko več. Kdo so in s čim vplivajo na naša življenja?

Tim Berners-Lee, izumitelj svetovnega spleta, 66 let

Sir Timothy John ”Tim” Berners-Lee, britanski fizik, programer, informatik in profesor je študiral fiziko na Queen’s College v Oxfordu in že zgodaj pokazal zanimanje za računalništvo. Leta 1989 se je zaposlil v Cernu, kjer je zasnoval svetovni splet, izumil protokol http (protokol, na katerem sloni svetovni splet) in postavil prvi spletni strežnik. 25. decembra 1990 je s pomočjo sodelavcev pri Cernu vzpostavil prvo HTTP-povezavo med odjemalcem in strežnikom preko interneta, zaradi česar je prepoznan kot izumitelj svetovnega spleta. Danes deluje kot raziskovalec v laboratoriju za računalniške znanosti tehnološkega inštituta v Massachusettsu in je direktor organizacije World Wide Web Consortium (W3C), ki koordinira razvoj svetovnega spleta.

Banksy, umetnik, starost neznana

View this post on Instagram

A post shared by Banksy Originals (@banksyoriginals)

Banksy je trenutno najbolj znan umetnik na svetu, a njegova identiteta ni znana. Nekateri pravijo, da je Švicar, drugi, da je Anglež ali Irec. Brez dvoma pa je najboljši opazovalec svetovnega dogajanja, svetovnih problemov in absurdov, ki jih nariše na zid, kjer jih ne zakrivajo zidovi galerij. Vsi poznamo podobo deklice s pobeglim rdečim balonom, Steva Jobsa kot imigranta z macintoshem v roki in s culo čez ramo, dva britanska policista med poljubljanjem, podgano na poti v Hollywood, opico z napisom ”Zdaj se smejite, toda nekega dne bomo me vladale”. Banksy tudi izdaja knjige in ima svoj Instagram. Do maja si lahko v Gradcu ogledate razstavo The mystery of Banksy – A genius mind.

Magnus Carlsen, šahovski velemojster, 31 let

Norvežan Sven Magnus Øen Carlsen je veljal za čudežnega otroka, saj je pri 13 letih že postal šahovski velemojster. Njegov najvišji rating ELO (rating sistem za primerjanje moči posameznih šahovskih igralcev) je 2882 in je najvišji v zgodovini šaha. Z višino ratinga je premagal Kasparova, ki je po mnenju številnih še vedno najboljši šahovski igralec vseh časov. Carlsen se je rodil v Tønsbergu. Šah se je naučil igrati pri petih letih. V karieri je že dosegel številne uspehe in postal nekakšen šahovski superzvezdnik, ki nastopa tudi v modnih revijah. Presegel je doslej najvišjo ratinško mejo in samo vprašanje časa je še, kdaj bo dosegel mejo 2900 ratinških točk, kar ni uspelo še nikomur. Številka 1 svetovnega šaha je že vse od leta 2010, ko je imel le 19 let.

Elias James Corey, kemik, 93 let

Američana Eliasa Jamesa Coreyja uvrščajo med najpomembnejše kemike vseh časov. Doktoriral je leta 1951 na tehnološkem inštitutu v Massachusettsu. Od leta 1959 poučuje in raziskuje na harvardski univerzi, kjer je občasno še profesor za organsko kemijo. Elias James Corey je eden pionirjev organske sinteze. Po njem so imenovane številne reakcije s področja sintetične organske kemije, med drugim Corey-Fuchsova reakcija, Corey-Kimova oksidacija in Corey-Winterjeva sinteza olefina. Prvič je zaslovel ob koncu 60. let 20. stoletja po sintezah prostaglandinov. V letu 1990 je za svoje dosežke na področju teorije in metodologije organske sinteze, specifično retrosintetične analize prejel Nobelovo nagrado za kemijo. V letu 2004 je prejel najvišje priznanje ameriškega kemijskega društva, Priestleyjevo medaljo.

Richard Dawkins, etolog, 80 let

Richard Dawkins, britanski etolog, evolucijski biolog in pisatelj znanstvene literature, se je rodil 26. marec 1941 v Nairobiju v Keniji. Dawkins je član Kraljeve družbe in Kraljeve družbe za književnost.  Zaradi svojega odločnega branjenja evolucije ga mediji pogosto imenujejo Darvinov rotvajler. Zaslovel je leta 1976 s knjigo Sebični gen, ki je popularizirala na gene osredotočeno gledanje na evolucijo in uvedla izraz mem. S knjigo The extended phenotype (Razširjeni fenotip) je leta 1982 ustvaril pogosto citiran prispevek k evolucijski biologiji. Glavno sporočilo knjige je, da fenotipsko delovanje genov ni omejeno le na lastni organizem, temveč lahko vpliva tudi na zunanje okolje, vključno z drugimi organizmi. Poleg njegovega delovanja na področju evolucijske biologije je Dawkins znan po svojem zagovarjanju ateizma. Je goreč kritik kreacionizma in inteligentnega načrta. V knjigi Bog kot zabloda (The god delusion) iz leta 2006 je utemeljil idejo, da bog skoraj gotovo ne obstaja, zato je versko prepričanje posledično zabloda.

Federico Faggin, fizik, 80 let

Federico Faggin je italijansko-ameriški fizik, inženir, izumitelj in podjetnik, rojen v Vicenzi, šolan v Padovi. Najbolj znan je po zasnovi prvega komercialnega mikroprocesorja Intel 4004 (po domače – izumil je majhen čip, ki poveže vse procesne dele). V prvih petih letih Intelovih mikroprocesorskih prizadevanj je vodil projekt 4004 in oblikovalsko skupino. Od leta 1968 živi v Silicijski dolini in je ameriški državljan. Leta 2010 je Faggini dobil državno odlikovanje za tehnologijo. Sam fizik in izumitelj pa je ustanovil fundacijo Federico in Elvia Faggin, ki pomaga študentom in mladim raziskovalcem pri študiju v ZDA.

Evangelos Katsioulis, psihiater, 46 let

Grk Evangelos Katsioulis se prav po vseh parametrih uvršča v skupino genijev, saj ima največji inteligenčni kvocient na svetu – 205 (po Stanford-Binet lestvici). Samo eden med 30 milijoni ljudi doseže tak nivo inteligence. Doktor psihiatrije in zdravnik splošne medicine trenutno živi v Thessalonikiju in povsem mirno opravlja svojo službo. Sem in tja sodeluje na zborovanjih in predavanjih najbolj inteligentnih ljudi na svetu.

Bjarne Stroustrup, računalničar, 71 let

Danec Bjarne Stroustrup je računalničar, ki je leta 1979 iz programskega jezika C, ki ga je izumil še en genij, Dennis Ritchie, ustvaril C++. Stroustrup je jeziku C dodal nove prvine, zaradi česar je postal bolj uporaben tudi za manj vešče programerje, in tako ustvaril C++, enega od najbolj priljubljenih in najbolj široko uporabljanih programskih jezikov v zgodovini računalništva. C++ je za svoje Windowse več kot 20 let uporabljal Microsoft, a to je le eden od več deset tisoč primerov praktične rabe jezika C++. Trenutno Stroustrup dela kot gostujoči profesor na univerzi v Kolumbiji, prav tako pa je direktor tehnološkega oddelka v investicijski banki Morgan Stanley.

Yo-Yo Ma, violončelist, 66 let

Genij Yo-Yo Ma je svetovno znan in po splošnem prepričanju eden najboljših violončelistov našega časa. Rodil se je kitajskim staršem v Parizu, od sedmega leta pa živi v New Yorku. Bil je čudežni otrok. Pri osmih letih je že nastopil na ameriški televiziji na koncertu pod taktirko Leonarda Bernsteina. Vpisal se je na Juilliard, nato pa nadaljeval študij na Harvardu. V nekem obdobju se je spraševal, ali naj študij sploh nadaljuje, dokler ga ni v 70. letih prejšnjega stoletja navdihnil nastop Pabla Casalsa.

Vsekakor je že pred tem njegova slava nezadržno rasla in koncertiral je z večino svetovnih vodilnih orkestrov. Še zlasti so priznani njegovi posnetki Bachovih suit, veliko pa se je ukvarjal tudi s komorno glasbo. Yo-Yo Ma med kritiki velja za najbolj vsestranskega od vseh čelistov in vsekakor je njegov opus precej širok za tipičnega klasičnega glasbenika.

Judit Polgár, šahovska velemojstrica, 45 let

Medtem ko se pri moških prepirajo, kateri je najboljši, Gari Kasparov ali Magnus Carlsen, med ženskami ni debate – Judit je najboljša šahistka vseh časov. Ne le da je že premagala oba od omenjenih najboljših na svetu, ampak je slavila zmago tudi nad velemojstri, kot so Anatolij Karpov, Višvanatan Anand, Boris Spaski, Vladimir Kramnik, Ruslan Ponomarjov in Veselin Topalov.

Polgarjeva je bila z ratingom FIDE 2738 osma na absolutni lestvici, med najmočnejšimi stotimi pa edina ženska. Velemojstrica je postala že pri 15 letih in potolkla starostni rekord, ki ga je od leta 1958 imel Bobby Fischer. Tudi njeni sestri, velemojstrica Zsuzsa (Susan) Polgar in mednarodna mojstrica Zsófia Polgár, sta bili del uspešnega učnega poskusa njihovega očeta Lászla, ki je vse tri treniral od mladih nog. Judit je napisala tri knjige o šahu, danes pa živi na Madžarskem, kjer je oblikoval program, ki je v šole uvedel poseben krožek šaha, zaradi katerega se je v zadnjih šestih letih naučilo igrati šah, in to dobro igrati, kar 25.000 otrok.

Amartya Kumar Sen, ekonomist,  88 let

Amartya Kumar Sen je prejel Nobelovo nagrado za ekonomijo leta 1998 za svoje prispevke k ekonomiki blagostanja in teoriji socialne izbire kakor tudi za svoje zanimanje za probleme najrevnejših članov družbe. Je profesor filozofije in ekonomije na Harvardu. Zanimajo ga predvsem vprašanja revščine, neenakosti spolov, teorija človekovega razvoja in ekonomija blaginje. Je avtor številnih knjig, ki so bile prevedene v več kot 30 jezikov, leta 1998 je za svoje raziskave s področja ekonomije blaginje prejel Nobelovo nagrado za ekonomijo, univerze z vsega sveta pa so mu podelile že več kot 80 častnih doktoratov. Njegovi knjigi Identiteta in nasilje ter Ekonomija blaginje sta prevedeni v slovenščino.

Sau Lan Wu, fizičarka, 80 let

Sau Lan Wu je v Hongkongu rojena kitajsko-ameriška fizičarka, ki je imela v svoji karieri tri velika odkritja. Pomembno je prispevala k odkritju delca J / psi, kar je zagotovilo eksperimentalne dokaze o obstoju vektorskega bozona močne sile v standardnem modelu fizike. Pri tem odkritju je sodelovala s Samuelom C. C. Tingom, ki je za to dobil Nobelovo nagrado. Doktorirala je na Harvardu.

Sau Lan Wu, ki živi v Ženevi in dela za Cern, kjer uporablja veliki Large Hadron Collider, veliki hadronski trkalnik, ki je kompleks pospeševalnika električno nabitih osnovnih delcev, namenjen za trkanje nasprotnih tokov (žarkov) protonov z zelo veliko kinetično energijo. Tudi njeno delo je prispevalo k odkritju Higgsov bozona, ki je domnevni osnovni delec, ki ga napoveduje standardni model fizike delcev.

Gladys Mae West, matematičarka, 91 let

Gladys Mae West je ameriška matematičarka, znana po prispevkih k matematičnemu modeliranju oblike Zemlje in delu pri razvoju satelitskih geodetskih modelov, ki so bili sčasoma vključeni v globalni sistem za določanje položaja. Westova je bila leta 2018 sprejeta v dvorano slavnih letalskih sil Združenih držav Amerike. Njena zgodba je še toliko bolj zanimiva, saj se je rodila v zelo revni družini, tako da je večino otroštva preživela na kmetiji, kjer je veliko delala na poljih. Mama in oče sta bila kmeta in tovarniška delavca. No, k sreči so v srednji šoli učitelji opazili dekličino genialnost in ji priskrbeli vse štipendije.

Jane Goodall, primatologinja, 87 let

Dame Jane Goodall je britanska primatologinja, etologinja in antropologinja, ki se je leta 1934 rodila v Londonu. Goodallova od leta 1965 raziskuje socialno in družinsko vedenje prostoživečih šimpanzov v narodnem parku v porečju reke Gombe v Tanzaniji. Izsledki njene temeljite raziskave nakazujejo pomembna dejstva o bioloških koreninah človekovega vedenja. Za svoje zasluge je prejela red britanskega imperija. Danes znanstvenica ljudi spodbuja k skrbi za naš planet, saj pravi, da nam je preostalo le majhno okno časa, da začnemo celiti rane, ki smo jih povzročili planetu, in da lahko vsak dan znova ustvarjamo spremembe.