Hrana, ki jo pogosto pogrevamo, a moramo biti pri njej še posebej previdni

Priprava večje količine hrane je praktična rešitev za vse, ki želijo prihraniti čas in zmanjšati količino zavržene hrane. Ostanke kosila lahko pogosto brez težav shranimo za naslednji dan, vendar moramo biti pozorni na to, kako hitro jih ohladimo, kam jih pospravimo in kako jih pozneje pogrejemo.

Pri nekaterih živilih je potrebna še posebna previdnost. Riž, krompir, jajca, piščančje meso in morski sadeži lahko ob nepravilnem shranjevanju postanejo gojišče za mikroorganizme, ki povzročajo zastrupitve s hrano. Težava torej ni nujno v ponovnem segrevanju, temveč predvsem v neustreznem ravnanju z živili.

Po priporočilih Evropske agencije za varnost hrane je treba kuhano hrano čim prej ohladiti in shraniti v hladilniku, pri ponovnem segrevanju pa poskrbeti, da je dobro pregreta po vsej prostornini.

Jajca

Jajca so lahko del številnih jedi, od omlet in fritat do kuhanih jajc ter različnih solat. Ker so lahko povezana z okužbo s salmonelo, je pomembno, da jih ustrezno toplotno obdelamo in pravilno shranimo.

Vendar ni res, da kuhanih jajc nikoli ne smemo pogrevati. Jajčne jedi lahko varno ponovno segrejemo, če smo jih po pripravi pravočasno ohladili, hranili v hladilniku in jih pred zaužitjem temeljito pogreli.

Kuhane hrane ne puščajte več ur na kuhinjskem pultu. Če ne nameravate takoj pojesti vsega, ostanek čim prej shranite v hladilnik.

Pesa

Rdeča pesa, tako kot številne druge vrtnine, naravno vsebuje nitrate. Ti se lahko v določenih okoliščinah pretvarjajo v nitrite, zato je pri kuhanih vrtninah pomembno predvsem pravilno hlajenje in shranjevanje.

To pa ne pomeni, da je treba peso po prvem kuhanju zavreči. Če jo po pripravi hitro ohladimo in shranimo v hladilniku, jo lahko ob ustreznem ravnanju tudi ponovno segrejemo.

Podobna previdnost velja za drugo zelenjavo, ki vsebuje nitrate.

Špinača

Špinača je bogata z različnimi hranili, vendar lahko vsebuje tudi razmeroma veliko nitratov. Pri nepravilnem shranjevanju kuhane špinače se lahko del nitratov pretvori v nitrite, kar je posebej pomembno pri prehrani dojenčkov in majhnih otrok.

Kljub temu običajne kuhane špinače ni treba avtomatično zavreči po prvem obroku. Ključno je, da je po pripravi ne puščamo dolgo pri sobni temperaturi in da jo hranimo pri ustrezno nizki temperaturi.

Pri pripravi otroške hrane bodite še posebej pozorni na priporočila glede starosti otroka, količine špinače in shranjevanja. Če niste prepričani, kako varno uporabiti ostanke, je bolje izbrati sveže pripravljeno jed.

Riž

Riž velja za eno od živil, pri katerih moramo biti posebej previdni. Lahko namreč vsebuje spore bakterije Bacillus cereus, ki preživijo kuhanje. Če kuhan riž dlje časa ostane pri sobni temperaturi, se bakterije lahko razmnožijo in proizvedejo toksine.

Težava je v tem, da ponovno segrevanje hrane ne zagotavlja, da bodo vsi morebitni toksini odstranjeni. Zato riža, ki je predolgo stal na kuhinjskem pultu, ne moremo narediti varnega zgolj s pogrevanjem.

Kako ravnati pravilno?

Najbolje je, da kuhan riž čim hitreje ohladimo na temperaturo, ki ni višja od 4 stopinj Celzija. To najlažje storimo tako, da kuhan riž pretresemo v večjo posodo in ga razporedimo po celotni površini. Tako se bo zelo hitro ohladil, med ohlajanjem pa ga lahko tudi nežno premešamo. Kuhanega riža na sobni temperaturi tudi ne pustimo stati več kot eno uro, prav tako pa ga tudi ne smemo pogreti več kot enkrat, saj se sicer močno poveča tveganje za to, da začne bakterija Bacillus cereus izločati toksine.

Piščančje meso

Piščančje meso je hitro pokvarljivo živilo, zato je pravilno shranjevanje še posebej pomembno. Če po kosilu ostane nekaj pečenega ali kuhanega piščanca, ga čim prej pospravite v hladilnik.

Meso lahko ponovno pogrejete, vendar mora biti tudi v sredini dovolj vroče. Pri pogrevanju ostankov hrane je priporočljiva notranja temperatura približno 74 °C. To lahko preverite s kuhinjskim termometrom.

Mikrovalovna pečica ni sama po sebi nevarna, vendar lahko hrano segreje neenakomerno. Zato meso med pogrevanjem obrnite, jed premešajte, kjer je to mogoče, in preverite, ali je vroča tudi v sredini.

Če je bil piščanec predolgo na sobni temperaturi ali je bil neustrezno shranjen, ga zavrzite. Visoka temperatura pri pogrevanju ni zanesljiv način za odpravo vseh tveganj, ki so nastala zaradi nepravilnega shranjevanja.

Hrana z zabav in bifejev

Na praznovanjih, piknikih in samopostrežnih mizah hrana pogosto ostane več ur na sobni temperaturi. To velja za mesne jedi, solate, morske sadeže in številna druga hitro pokvarljiva živila.

Če je bila hrana predolgo izpostavljena neustreznim temperaturam, je pozneje ne moremo nujno rešiti s pogrevanjem. Nekateri mikroorganizmi lahko namreč proizvajajo toksine, ki so odporni proti običajnim temperaturam segrevanja.

Splošno priporočilo je, da kuhana in hitro pokvarljiva živila pospravimo v hladilnik v največ dveh urah. Če je temperatura okolice višja od 30 °C, se ta čas bistveno skrajša.

Če ne veste, koliko časa je jed stala na mizi, bodite posebej previdni pri mesu, ribah, morskih sadežih in jedeh z jajci ali mlečnimi izdelki.

Morski sadeži

Kozice, školjke, lignji in druge morske dobrote so hitro pokvarljiva živila. Po pripravi jih je treba pravočasno ohladiti in shraniti v hladilniku.

Če so morski sadeži predolgo na sobni temperaturi, se lahko v njih razmnožijo bakterije, ki povzročajo bolezni. Poznejše segrevanje ni zagotovilo, da bo takšna hrana spet varna.

Pravilno shranjene ostanke lahko pogrejemo, pri čemer je pomembno, da jih enakomerno in temeljito segrejemo. Če so bili več ur na toplem ali niste prepričani, kako so bili shranjeni, jih je bolje zavreči.

Kako varno shraniti in pogreti ostanke hrane?

Najpomembnejše pravilo je, da hrane ne puščamo predolgo pri sobni temperaturi. Po priporočilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je treba kuhano hrano v največ dveh urah ohladiti (na temperaturo okolja – približno 20 °C) in takoj nato shraniti v hladilnik na temperaturo do 5 °C ali zamrzniti (-18 °C).

Pri ponovnem segrevanju upoštevajte še naslednje:

• Pogrejte samo toliko hrane, kot jo boste pojedli.
• Hrano pogrejte enakomerno.
• Ostankov ne pogrevajte večkrat. Najvarneje je, da hrano razdelite na posamezne porcije in pogrejete le tisto, ki jo potrebujete.
• Upoštevajte čas shranjevanja. Večino pravilno ohlajenih ostankov je treba porabiti v nekaj dneh; če jih ne boste pravočasno pojedli, jih zamrznite.