
Če boste odpadlo listje pustili, bo vaš vrt morda res videti malce zanemarjen, narava in vaša hrbtenica pa vam bosta hvaležni.
Odpadlo listje z dreves za marsikaterega vrtičkarja predstavlja problem in mnogi ga prizadevno odstranjujejo.
Vendar pa je veliko bolj koristno – za vrt, naravo nasploh in ne nazadnje tudi za zdravje –, če listje pustimo ali pa z njim pametno gospodarimo.
Odpadlo listje igra pomembno vlogo pri zdravju tal
Odpadlo listje ni zgolj jesenski odpadek, temveč pomemben del naravnega cikla.
Med razpadanjem sprošča hranila in obogati prst z organskimi snovmi, kar izboljšuje njeno strukturo, zadrževanje vode in dolgoročno rodovitnost.
Vrtne gredice lahko listje ščiti pred izsuševanjem, rast plevela pa je zaradi naravne zastirke manjša. Zemlja pod listjem tudi pozimi ostaja toplejša, kar koristi občutljivim koreninam.
Zavetje za koristne živali
Že tanka plast listja lahko postane zatočišče številnim malim bitjem. V njem prezimujejo metulji, čebele, hrošči, žabe, ježki in številne druge koristne živali.
Tudi ptice in majhne živali si v njem iščejo hrano in varnost. Z opustitvijo grabljenja jim dobesedno ohranite dom.
Razpadajoče listje pa privablja tudi deževnike in druge talne organizme, ki imajo ključno vlogo pri kroženju hranil.

Puščanje listja ohranja hrbtenico - in včasih ušesa
Ne gre pa le za koristi za naravo – opustitev grabljenja pomeni tudi manj dela, manj hrupa in manj emisij.
Nekateri vrtičkarji namesto grabelj uporabljajo pihalnike za listje. Ti so (predvsem v mestih) že postali jesenski "simbol".
Žal pa so pihalniki listja med največjimi povzročitelji lokalnega hrupa in onesnaženja zraka.
Po drugi strani pa je grabljenje listja lahko tudi težavno, posebej na večjih površinah in lahko predstavlja precejšnjo obremenitev za hrbtenico, pa tudi možnost za poškodbe.
Kot piše portal Popular Science, samo v ZDA letno zabeležijo okoli 40.000 poškodb, nastalih pri grabljenju listja.
Slabe strani puščanja listja
Seveda pa pustiti listje povsod ni vedno najboljša izbira.
Če listje v debelem sloju prekrije trato, lahko zaduši travo in povzroči razvoj plesni.
Mokro listje na poteh ali dovozih je lahko nevarno spolzko.
Kje listje pustiti?
Zato se priporoča razumen kompromis.
Na gredicah, pod drevesi ali v divje rastočih delih vrta listje lahko ostane, kjer je.
Na trati pa ga lahko razrežete s kosilnico. Najprej odstranite veje, potem pa s kosilnico zapeljite čez listje.
Tako boste ustvarili fino zastirko, ki jo trava lažje prenese, drobni koščki pa se hitreje razgradijo in preidejo v tla.
Poti in dovoze očistite predvsem zaradi varnosti.
Če imate kompostni kotiček, je listje izvrstna suha komponenta, ki uravnava vlažnost in bogati kompost.
Najslabša izbira: listje kot odpadek
Velikokrat listje (posebej v mestih) konča med odpadki, zapakirano v plastične vreče.
Na odlagališčih listje pogosto razpada brez dostopa do kisika, kar pomeni anaerobno razgradnjo, pri kateri se sprošča metan – eden najmočnejših toplogrednih plinov, ki prispevajo h globalnemu segrevanju.
Poleg tega uporaba plastičnih vreč za odstranjevanje listja pomeni več plastičnih odpadkov, ki se v okolju dolgo razgrajujejo in dodatno obremenjujejo naravo.
PODKAST O ZDRAVJU: Tiha težava, ki nas neopazno izčrpava
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje