Trump resno o umiku iz Nata, Starmer napovedal pogovore o Hormuški ožini

Ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju, ki ga je danes objavil britanski časnik Telegraph, glede ponovnega razmisleka o članstvu ZDA v Natu dejal, da "o tem ni več kaj razmišljati".

"Nato me nikoli ni prepričal. Vedno sem vedel, da so le papirnati tiger, in to, mimogrede, ve tudi (ruski voditelj Vladimir) Putin," je dodal predsednik ZDA.

S tem je po navedbah Telegrapha najresneje doslej nakazal na potencialen umik ZDA iz Nata, kar kaže tudi na pospešeno krhanje zaupanja med Evropo in ZDA.

Trump je v zadnjem času večkrat kritiziral evropske zaveznice, ker so se kljub njegovim pozivom distancirale od vojaškega posredovanja v Hormuški ožini, ki jo je Iran po izraelsko-ameriških napadih skoraj popolnoma zaprl za ladijski promet. Sredi marca je namreč pozval zaveznice, naj v ožino napotijo svoje vojaške ladje, pri čemer je zagrozil, da ne bo dobro za zvezo Nato, če ga ne bodo upoštevale.

V današnjem intervjuju za Telegraph pa je predsednik ZDA dejal, da je šlo le za predloge, in da ni preveč vztrajal. "Mislim, da bi to moralo biti samoumevno. Mi smo jim samoumevno priskočili na pomoč, tudi v Ukrajini. Ukrajina ni bila naš problem. To je bil preizkus, in mi smo bili tu zanje, in vedno bi bili. Oni pa niso bili tu za nas," je dodal.

Posebej je izpostavil Združeno kraljestvo in dejal, da "sploh nima mornarice", kritiziral je tudi premierja Keira Starmerja. Njegove jeze so bile v zadnjem času deležne tudi druge države, kot sta Španija in Italija, ki so ameriškim silam, udeleženim v napade na Iran, zavrnile dostop do vojaških baz na svojem ozemlju.

Starmer v bran Natu

Britanski premier je ob tem danes zagovarjal zvezo Nato. "Nato je najučinkovitejša vojaška zveza, kar jih je svet kdaj videl, in nam že več desetletij zagotavlja varnost; ostajamo mu popolnoma zavezani," je dejal Starmer.

Dodal je, da vojna v Iranu "ni naša vojna", zato se Velika Britanija vanjo ne bo pustila vpletati.

Ob tem je izrazil prepričanje, da mora London na področju obrambe, varnosti in gospodarske prihodnosti vzpostaviti tesnejše vezi z Evropo, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Hkrati je Starmer napovedal, da bo London ta teden gostil srečanje okrog 35 držav, na katerem bodo govorili o načinih za ponovno odprtje Hormuške ožine. Povedal je, da bo srečanje voditeljev in drugih predstavnikov zavezniških držav gostila zunanja ministrica Yvette Cooper, ni pa razkril, kdaj natančno naj bi se odvilo.

Na srečanju bodo "preučili vse izvedljive diplomatske in politične ukrepe, ki jih lahko sprejmejo za ponovno vzpostavitev svobodne plovbe in pretoka nujnih dobrin ter zagotavljanje varnosti ujetih ladij in pomorščakov", je dejal Starmer in dodal, da naloga ne bo lahka.

Na srečanju bodo po njegovih besedah sodelovale države, ki so se doslej pridružile izjavi britanske vlade, v kateri so med drugim izrazile pripravljenost prispevati k zagotavljanju varnosti v Hormuški ožini. Izjavi se je doslej pridružilo več kot 30 držav, med njimi večina članic skupine G7, več zalivskih držav in drugih zaveznic Zahoda ter številne evropske države, tudi Slovenija.

Konec vojne v dveh do treh tednih?

V torek zvečer je Trump sicer dejal, da bi se ameriško vojaško posredovanje v Iranu lahko končalo v dveh do treh tednih. ZDA so namreč po njegovih besedah dosegle cilje, ki so si jih zastavile pred začetkom napadov konec februarja. Glavni cilj - omejiti iranske sposobnosti pridobivanja jedrskega orožja - je bil dosežen, ZDA pa zdaj "dokončujejo delo", je po poročanju britanskega BBC zatrdil Trump.

"Želimo uničiti vse, kar imajo," je dejal ameriški predsednik in dodal, da "je možno, da bomo pred tem sklenili dogovor" s Teheranom. Po njegovih besedah iranski voditelji "prosijo za dogovor" z ZDA o koncu vojne. Dodal pa je, da bi se vojna lahko končala brez dogovora, saj da ta ni potreben za konec ameriškega vojaškega posredovanja.

Glede Hormuške ožine je Trump dejal, da bodo morale Francija, Kitajska in druge države za varno plovno pot skozi to strateško ožino, poskrbeti same. "S tem, kar se bo zgodilo z ožino, ne bomo imeli nič," je dejal. V objavi na Truth Social je Trump pred tem v torek ostro napadel zaveznice Nata in druge države, ki so zavrnile pomoč ZDA pri zavarovanju ožine. "ZDA vam ne bodo več priskočile na pomoč, tako kot vi niste bili tu za nas," je zapisal.

Predsednik ZDA je danes v novem zapisu na svojem družbenem omrežju zatrdil, da je novi iranski voditelj, ki je "precej manj radikaliziran in bolj inteligenten od svojih prehodnikov", prosil ZDA za premirje. "O tem bomo razmislili, ko bo Hormuška ožina spet odprta, prosta in brez ovir," je dodal.

Drugačen pogled iz Irana: Raven zaupanja je na nuli

Iz Teherana medtem prihajajo precej bolj zadržani signali. Iran še ni sprejel odločitve glede pogajanj z ZDA, saj ni prepričan, da bi prinesla kakršne koli rezultate, je v torek dejal iranski zunanji minister Abas Aragči.

"Raven zaupanja je na nuli. Ne vidimo iskrenosti," je za katarsko televizijo Al Džazira povedal Aragči. Dodal je, da je v stiku z ameriškim odposlancem Stevom Witkoffom, a da to ne pomeni, da med državama potekajo pogajanja.

Ob tem je dodal, da bi Teheran sprejel le popolno prekinitev sovražnosti v regiji, ne pa prekinitve ognja, omejene izključno na Iran. Iran po njegovih besedah ni odgovoril na ameriški načrt za končanje vojne v 15 točkah. Prav tako ni oblikoval lastnih mirovnih predlogov.

Iranska državna televizija je nato poročala, da je njihovo zunanje ministrstvo zanikalo, da je Iran ZDA zaprosil za prekinitev ognja. "Trumpove izjave o iranski prošnji za premirje so lažne in neutemeljene," so na televiziji navedli besede tiskovnega predstavnika ministrstva Esmaila Bageija.

Iranska revolucionarna garda je medtem sporočila, da bo Hormuška ožina ostala zaprta za sovražna plovila. "Razmere v Hormuški ožini so v celoti pod nadzorom naših pomorskih sil," so v izjavi, ki jo je predvajala državna televizija, sporočili predstavniki garde. Dodali so, da ožina "ne bo odprta za sovražnike iranskega naroda", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V izraelskih napadih na območju Bejruta več mrtvih

Na Bližnjem vzhodu se medtem tudi danes nadaljujejo spopadi. Tarča napadov je bila iranska prestolnica Teheran. O napadih z droni so poročali iz Združenih arabskih emiratov, Kuvajta, Bahrajna in Savdske Arabije.

V izraelskem zračnem napadu na območje Džnah na jugu Bejruta je bilo ubitih najmanj pet ljudi, več kot 20 je ranjenih, je sporočilo libanonsko ministrstvo za zdravje. V napadu na cilje južno od libanonske prestolnice pa sta bili ubiti še dve osebi, tri so bile ranjene. Prebivalci so poročali o eksplozijah in več požarih v bližini mednarodnega letališča v Bejrutu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Izraelska vojska je medtem sporočila, da je v dveh ločenih napadih na območje Bejruta napadla visokega poveljnika Hezbolaha in še enega člana te skupine, drugih podrobnosti pa ni navedla. Hezbolah je pred tem ponovno izstrelil rakete in brezpilotna letala na sever Izraela. Izraelske oblasti so poročale o več ranjenih, poroča dpa.

Droni in rakete napadali tudi Teheran, Kuvajt, Savdsko Arabijo, Bahrajn ...

Tarča napadov je bil tudi Teheran. Eksplozije so odmevale v severnem, vzhodnem in osrednjem delu iranske prestolnice. Kmalu za tem je izraelska vojska sporočila, da se zračna obramba odziva na iranske raketne napade.

V napadih ZDA in Izraela je bilo poškodovanih več jeklarskih podjetij v Iranu, med drugim tudi kompleks podjetja Mobarakeh Steel Company v Isfahanu. Izstrelki so padli tudi na območje v bližini nekdanjega ameriškega veleposlaništva v Teheranu in poškodovali del zunanjega zida kompleksa.

V Združenih arabskih emiratih je zaradi padajočih ostankov sestreljenih dronov umrl državljan Bangladeša, še ena oseba je bila ranjena.

V Kuvajtu so bili medtem z iranskimi droni napadeni rezervoarji za gorivo na mednarodnem letališču. Napadi so povzročili materialno škodo, na območju je tudi izbruhnil obsežen požar. O morebitnih žrtvah za zdaj ne poročajo.

Iran z novimi povračilnimi ukrepi

Izrael je bil medtem danes tarča novih raketnih napadov iz Irana in Jemna. "Reševalci nudijo zdravstveno oskrbo in v bolnišnice prevažajo 14 poškodovanih," je po iranskih napadih sporočila reševalna služba Magen David Adom. Policija je medtem poročala o škodi na več lokacijah v osrednjem Izraelu in objavila sliko, na kateri so vidni ostanki rakete na cesti.

Poleg iranskih napadov je bil Izrael danes tarča tudi raketnih napadov iz Jemna. Odgovornost so že prevzeli jemenski hutijevci. Kot je pojasnil njihov tiskovni predstavnik, so izvedli že "tretjo vojaško operacijo" proti ciljem v Izraelu. "Ta je bila izvedena skupaj z našimi brati mudžahedini v Iranu in Hezbolahom v Libanonu," je dodal.

Notranje ministrstvo v Bahrajnu je sporočilo, da je v poslovnem objektu izbruhnil požar zaradi "iranske agresije". Savdska Arabija pa je po lastnih navedbah prestregla več dronov, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Ob obali Katarja je bil v napadu zadet tanker, je sporočila britanska organizacija za pomorsko trgovino (UKMTO). Kot je pojasnila, sta tanker zadela dva projektila in povzročila škodo. V napadu posadka ni bila poškodovana. Tarča napadov z droni je bil tudi sever Iraka. V Erbilu je nastala precejšnja škoda na civilni infrastrukturi, ob sklicevanju na vire navaja nemška tiskovna agencija dpa.