Je ena od rastlin, ki jo človek že najdlje uživa, danes pa je kar malo pozabljena in velja skoraj za plevel, posebej na ribnikih.
Vodno kreša je po raziskavah ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) rastlina z najvišjo prehransko vrednostjo. Prejela je vseh 100 možnih točk pri oceni in premagala kitajsko zelje (91,99), blitvo (89,27) in rdečo peso (87,08) ter celo špinačo (86,43 točke). Tudi pri merjenju skupnega indeksa gostote hranil (ANDI), s katerim merijo količino hranilnih snovi na vsako kalorijo, je kreša prejela vse možne točke.
Skromna rastlina, ki se najraje razrašča po zamočvirjenih in vlažnih tleh, je znana vsaj že iz antike, ko so jo uživali za obnovo energije, Wikipedia pa jo omenja kot eno od rastlin, ki jih človek že najdlje uživa. Danes je skoraj pozabljena, čeprav jo tu in tam uporabljajo v kulinariki predvsem za dekoracijo jedem ali kot dodatek solatam. Kreša ima sicer rahlo oster okus, saj je sorodnica gorjušice, redkve in wasabija (japonskega hrena).
Zdravilne lastnosti vodne kreše
Kreša vsebuje veliko aminokislin in antioksidantov, od mineralov pa mangan, kalcij, kalij, magnezij in zelo visoke količine vitamina K, pa tudi vitaminov A, C, B2 in B6.
Kreša ima mnogo zdravilnih lastnosti. Zaradi diuretičnih lastnosti (spodbujanje izločanja urina) jo nekateri uporabljajo pri razstrupljanju telesa, spodbuja tudi prebavo in lajša želodčne težave, napihnjenost in vetrove, zaradi precejšnje količine C vitamina pa spodbuja imunski sistem. Različni viri naštevajo še njeno protivnetno delovanje in prisotnost antioksidantov, kar naj bi telesu pomagalo pri celični zaščiti.
Krešo lahko gojimo tudi doma v vodni posodi, na mokrem zemljišču ali v ribnikih. Ker se hitro razrašča, jo je v ribnikih treba tudi redno odstranjevati. Najbolje pa uspeva v mokrih tleh, ki jih napaja voda, ki teče preko apnenca.
Vodno krešo lahko uživamo surovo ali kuhano, iz nje pa lahko pripravimo tudi čaj, pri uživanju slednjega pa je treba biti previden in se je bolje pred začetkom uživanja posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom, omenja več virov.
V prehrani uporabljamo le vodno krešo, ki jo vzgojimo v posodah s čisto vodo. Kreše iz ribnikov in močvirnatih tal ne uporabljamo, če v bližini gnojimo. Z vodno krešo se prenašajo številni zajedalci, vključno z metljajem.
Uživanje vodne kreše nevtralizira delovanje nekaterih zdravil, zato je ne uživamo, kadar jemljemo zdravila.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!