Kaj bi se zgodilo, če bi se Zemlja nenadoma prenehala vrteti okoli osi?

Foto: PRODIMEDIA

Če bi se naš planet pri svojem vrtenju okoli osi nenadoma ustavil, bi bile posledice apokaliptične. Pa se to sploh lahko zgodi?

“Zaustavite Zemljo, izstopam,” so leta nazaj prepevali v nekdanji skupni državi popularni rokerji Prljavo kazalište. Ideja sicer ni zrasla na njihovem zelniku, porodila se je v začetku 60. let preteklega stoletja londonskim ustvarjalcem, ki so uprizorili muzikal s tem naslovom.

A če bi se rotacija Zemlje res nenadoma ustavila, to niti najmanj ne bi bilo podobno muzikalu, ampak apokaliptični grozljivki, ki je ne bi preživel skoraj nihče.

V vsakem trenutku se namreč tla pod nami in vse, kar na njih stoji, z velikansko hitrostjo (odvisno sicer, kje na Zemlji stojite) premika v smeri proti vzhodu. Na naši zemljepisni širini to znaša približno 1.180 km na uro ali povedano drugače, vsako sekundo se premaknemo za skoraj 330 metrov proti vzhodu. Ker je naš planet okrogel in se njegov premer (in s tem obseg) zmanjšuje od ekvatorja proti poloma, se niža tudi hitrost na ustreznih zemljepisnih širinah in v bližini obeh polov znaša le še borih 8 centimetrov na uro.

Vendar večina ljudi živi na zmernih zemljepisnih širinah, kjer je hitrost vrtenja visoka. To pa pomeni, da bi jih, če bi se Zemlja nenadoma ustavila katapultiralo v smeri proti vzhodu s hitrostjo, kakršno je imela Zemlja trenutek preden se je ustavila. V našem primeru torej okoli 1.180 kilometrov na uro. In če bi morda še preživeli izstrelitev, padca na Zemljo ali trčenja v prvi objekt, ki bi se znašel na vaši poti, zagotovo ne bi.

Seveda v vesolje ali pa zelo daleč ne bi odneslo le ljudi, ampak vse, kar res ni zelo dobro pritrjeno na tla. Tako bi se v zraku znašli skupaj z drevesi, hišami, živalmi, avtomobili, vlaki … ostalo prepuščamo vaši domišljiji. Zgradbe bi verjetno ob sunku razpadle, tako da bi po zraku leteli njihovi sestavni deli – večji ali manjši zidovi, opeke, betonski nosilci, strehe itd.

Največ sreče bi imeli ljudje, ki živijo ali pa bi bili v trenutku zaustavitve na Antarktiki ali blizu severnega tečaja. Ampak res zelo blizu, je za Business Insider povedal profesor geoznanosti Joseph Levy z univerze Colgate. “Morali bi biti znotraj 89,9 stopinje ali približno deset kilometrov daleč od polov. Na tej razdalji bi se verjetno le spotaknili naprej s hitrostjo hoje,” je povedal. “Večina ljudi na Zemlji pa bi poletela s hitrostjo več sto kilometrov na uro.”

katastrofalni cunami, umetniška upodobitev — Umetniška upodobitev katastrofalnega cunamija (Foto: PROFIMEDIA)

Jadransko morje bi z vso silo butnilo tudi ob našo obalo

Drugi del katastrofe bi povzročila voda. Zaradi vztrajnosti bi se začele proti kopnemu premikati neznanske količine vode iz oceanov, morij, rek in jezer. Poplavljena bi bila ogromna območja.

Ker bi se voda, prav tako kot vse ostalo, začela premikati proti vzhodu, bi v Evropi na primer popolnoma zalilo Dansko in Nizozemsko, verjetno tudi velik del Belgije. Naval vode bi potopil mesta ob Portugalski, zahodni in severni Španiji, zahodno obalo Francije, Velike Britanije, Irske in Skandinavije. V Sredozemlju bi morje butnilo ob zahodno italijansko obalo, pa tudi ob vzhodno obalo Jadranskega morja (torej tudi slovensko, hrvaško, črnogorsko in albansko obalo), prizadeto bi bilo celotno vzhodno Sredozemlje. Večino manjših otočij in otoških držav v Tihem oceanu bi prelile ogromne količine vode. In preden bi se vode popolnoma umirile, bi trajalo dolgo časa.

Kaj, če bi se Zemlja ustavljala počasi?

Vendar pa je scenarij, po katerem bi se Zemlja nenadoma zaustavila, skorajda nemogoč. “V naravnih sistemih se nikoli nič ne ustavi takoj,” je povedal Levy.

Kaj bi se dogajalo, če bi se naš planet zaustavljal zlagoma, nekaj dni ali tednov.

“Postopno upočasnjevanje bi spremenilo pogled na nebo. Ponekod bi se dan začel daljšati, na drugi strani pa noči ne bi in ne bi bilo konec. In ko bi se Zemlja dokončno ustavila, bi polovica planeta imela dan, druga polovica pa noč. Vendar bi se zaradi kroženja Zemlje okoli Sonca (predpostavimo, da bi se Zemlja prenehala vrteti samo okoli svoje osi) meja med svetlobo in temo neprestano premikala.

Kljub temu bi svetli del dneva trajal približno pol leta, prav toliko tudi noč. Na tistem delu Zemlje, kjer bi vladal dan, bi zaradi neprekinjenega sončnega obsevanja požgalo pridelke in gozdove, izhlapelo pa bi tudi veliko vode, je pojasnil Levy. Tudi pol leta trajajoča noč na drugi strani ne bi bila veliko boljša. “Pomanjkanje svetlobe in toplote bi verjetno ubilo številne preostale rastline in zamrznilo vodo v led in ledene plošče,” je dejal. Varnejše bi bile samo višje zemljepisne širine, kjer sončna svetloba ne bi bila preveč intenzivna. Morebitni preživeli pa bi se v tem primeru morali navaditi na nomadski način življenja, ko bi iskali neprestano se spreminjajoča območja z ugodnimi razmerami.

Zemljino vrtenje okoli osi se sicer zares upočasnjuje, vendar ta proces silno počasen. Ne pa tudi neopazen. Zaradi upočasnjevanja Zemljine rotacije moramo na primer vsake toliko časa ob koncu leta dodati sekundo, če hočemo ohraniti točno merjenje časa. Občasno sicer tudi opažamo, da se Zemlja okoli osi zavrti hitreje, česar znanstveniki še ne znajo zadovoljivo pojasniti. O obeh pojavih smo že sicer pisali.

Tudi napovedovanje vremena bi bilo zaradi zaustavitve Zemlje veliko bolj zapleteno, saj bi se spremenili dosedanji vzorci. “Preko terminatorja – črte, ki bi delila svetli in temni del Zemlje – bi švigali močni vetrovi, ki bi iz nočne strani prinašali mrzel zrak, ki bi se na svetli strani segrel in dvigoval,” je dogajanje opisal Levi. “To je drugače kot zdaj, ko se topel zrak segreva in dviga nad ekvatorjem ter ohlaja in pada proti polom.”

Vendar tudi nekaj dnevno ali nekaj mesečno ali celo nekaj letno ustavljanje Zemlje ni skoraj prav nič verjetno. “Tudi če bi za zadovoljitev vseh človeških potreb po energiji začeli izkoriščati vrtilni moment našega planeta in tako Zemljo počasi ustavljali, bi še vedno trajalo približno milijon let, preden bi se planet zares ustavil,” je dejal Levy. Prav tako je skoraj nemogoče, da bi Zemljino vrtenje okoli osi ustavilo trčenje s kakšnim predmetom iz vesolja. Torej se svet ne bo kmalu ustavil in tudi mi z njega ne bomo mogli kar tako izstopiti.