Dvig globalne temperature bo zagotovo povzročil tudi dvig morskih gladin po vsem svetu. Kako utegne, če ne uspemo znižati emisij, to prizadeti mesta ob hrvaški obali?
V Dubaju se končuje mednarodna podnebna konferenca, na kateri se pogajalci trudijo doseči dogovor o zmanjšanju porabe fosilnih goriv.
Kakšne bodo posledice, če temperature planeta ne bomo znali (ali hoteli) obdržati v načrtovanih mejah, si je težko predstavljati. Ena izmed posledic povišanih temperatur bo zagotovo višanje morske gladine povsod po svetu. Za nekatere otoke v Tihem oceanu je že znano, da bodo najverjetneje izginili, tudi če se temperatura dvigne samo za načrtovanih 1,5 stopinje Celzija.
Ob višanju gladine svetovnih morij pa tudi Jadransko morje ne bo izvzeto. S poplavljanjem morja se sicer tam srečujejo že tisočletja in zaenkrat so jim še kos. Ob višanju globalne temperature in s tem morske gladine pa je vprašanje, če bo tudi v prihodnje tako.
Da bi si lažje predstavljali, kaj pomeni dvig morske gladine, če se temperatura na Zemlji dvigne za 1,5 stopinje ali več, so podnebni znanstveniki, ki sodelujejo v neodvisni skupini raziskovalcev in komunikatorjev podnebnih sprememb Climate Central, pripravili zbirko animiranih modelov. Ti prikazujejo, kako bo videti 196 znanih obmorskih mest na različnih celinah, če bodo globalne temperature in morske gladine še naprej naraščale.
Večina fotografij je opremljenih z drsnikom, s katerim je moč drseti levo in desno ter videti razliko med sedanjo višino morja in višino pri porastu globalne temperature, ki ga določamo na spodnji strani slike.
Med mesti so tudi tri na hrvaškem Jadranu – še vedno najbolj priljubljeni poletni destinaciji Slovencev. Pulj, Zadar in Split utegnejo čutiti posledice dviga morske gladine že, če se poprečna temperatura dvigne samo za načrtovanih 1,5 stopinje. Animirane slike prikazujejo, da že dvig temperature za 1,5 stopinje za Split pomeni stalno poplavo znamenite splitske Rive, pa tudi dela Dioklecijanove palače. Če pa temperatura zraste za tri stopinje, kar se po nekaterih napovedih lahko zgodi že prej kot pred letom 2050, pa bo vse še slabše. Morje bi lahko zalilo večino splitskega starega mestnega jedra. Podobno bi bilo tudi v Zadru in Pulju.
Žal med animacijami ni slovenskih obalnih mest.
Fotogalerijo nekaterih učinkov segrevanja na tri omenjena hrvaška mesta si lahko ogledate spodaj. Slike prikazujejo današnje stanje gladine morja, gladino pri segretju za 1,5 stopinje, 2 stopinji in 3 stopinje. Animirane fotografije in nekaj posnetkov ostalih svetovnih mest pa si lahko ogledate na spletni strani Climate Central.
Zvišanje globalnih temperatur za 1,5 stopinje je zgornja meja segrevanja Pariškega sporazuma, ki naj bi preprečila najbolj škodljive posledice podnebne krize. Strokovnjaki predvidevajo, da se bo planet do leta 2029 segrel za 1,5 stopinj Celzija, če se emisije – zlasti tiste iz fosilnih goriv – ne bodo takoj zmanjšale.
To poletje je povprečna svetovna temperatura prvič od začetka merjenja začasno presegla 2 stopinji nad predindustrijsko ravnijo, piše britanski Independent.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje