Kaj bi si Sokrat in Platon mislila o umetni inteligenci?

V Platonovi jami ljudje opazujejo silhuete, ki plešejo na steni, ne da bi se zavedali, da predstavljajo le odsev resničnega sveta – podobno velja za stanje sveta, v katerem smo se zaradi družbenih medijev in umetne inteligence znašli danes, trdi nekdanji grški premier George Papandreou.

Kljub prizadevanjem tehnološke industrije, da bi umetno inteligenco postavila na piedestal, Papandreou po pisanju Euronewsa meni, da Platon umetne inteligence ne bi videl kot sončno svetlobo zunaj jame, temveč kot sence v njej. Torej kot nekaj zanimivega in prepričljivega, a hkrati zavajajočega ter oddaljenega od resnice.

Čeprav zavajajoča, umetna inteligenca močno vpliva na resnični svet. "Vpliva na našo kulturo," je dejal Papandreou. "Gre za način, kako razmišljamo o svetu, kako komuniciramo."

Namesto umetne inteligence antična demokracija

O pomenu in vplivu umetne inteligence na demokracijo in širši svet bi se spraševal tudi Platonov mentor Sokrat, meni Papandreou. Pri tem nekdanji grški premier sklepa, da bi bil Sokratov odgovor ta, da danes obstaja veliko paradoksov in groženj demokraciji – in umetna inteligenca je ena od njih.

Današnje vlade bi se zato morale raje kot k umetni inteligenci zateči k antični Grčiji, meni nekdanji grški premier. V antiki so se državljani srečevali, da bi razpravljali in glasovali o predlogih, kar je bil eden najzgodnejših primerov demokratičnega procesa. Danes pa bi to lahko bilo videti kot vladna platforma, kjer lahko vsak državljan razpravlja o vprašanjih, kot je umetna inteligenca.

Spletna agora v času umetne inteligence

Ker današnje svetovno prebivalstvo močno presega prebivalstvo starodavnih Aten, je Papandreou predlagal, da bi lahko sodobna različica bila spletna platforma, ki bi državljanom omogočala razpravo o vprašanjih, kot je umetna inteligenca, in pošiljala povratne informacije vladam, s čimer bi glas pri oblikovanju politike podelila vsem.

Toda v dobi informacijske preobremenjenosti in trditev, da umetna inteligenca ve vse, se od pristopa grških filozofov ne morejo učiti le vlade. Študije namreč kažejo, da umetna inteligenca zmanjšuje kritično mišljenje ljudi – česar pa Sokrat in Platon zagotovo ne bi zanikala, trdi Papandreou.

Številni ljudje tudi ne razumejo razlike med informacijami in znanjem, pri čemer lahko tisti, ki trdijo, da imajo znanje, v resnici vedo manj, kot si mislijo. Morda je prav zato v dobi umetne inteligence Sokratov najbolj znan citat bolj relevanten kot kdajkoli prej: "Edina prava modrost je vedeti, da ne veš ničesar."