Menu Item
V zadnjem času je veliko pozornosti deležna nova srbska televizijska nadaljevanka Sablja, ki je pred ekrane pritegnila precej številčno občinstvo. Čeprav nekateri kritizirajo njeno zgodovinsko točnost, je na festivalu v Cannesu prejela posebno nagrado za igralsko interpretacijo celotne zasedbe. Serija nosi ime po policijski akciji, ki je sledila atentatu na srbskega premierja Zorana Đinđića leta 2003, in prikazuje napeto iskanje in aretacije vpletenih. Kaj je bila akcija Sablja in kdo je proti prvemu demokratično izvoljenemu srbskemu premierju izstrelil usodni naboj?
V začetku novembra so na srbski javni televiziji RTS predvajali prvo epizodo televizijske nadaljevanke Sablja. Serija je ime dobila po policijski operaciji, ki je sledila atentatu na prvega demokratično izvoljenega srbskega premierja Zorana Đinđića 12. marca 2003. Umor premierja in policijska akcija sta tudi glavni tematiki nadaljevanke, ki bi morala premierno na televizijske ekrane priti že februarja letos.
Razlog za več kot polletni zamik je bilo povabilo na tekmovalni program filmskega festivala v Cannesu. Kot poroča hrvaški portal Index, je lahko Sablja zaradi pogojev organizatorjev festivala premiero doživela šele maja v Cannesu. Zamik se je izplačal, saj je srbska serija prejela posebno nagrado za igralsko interpretacijo celotne zasedbe, prislužila pa si je tudi sodelovanje z nemško distribucijsko hišo Beta.
Serija je požela precej zanimanja, na RTS pa so ob predvajanju prvih dveh epizod imeli visoko gledanost. Prvo epizodo si je ogledalo milijon in 265 tisoč gledalcev, drugo pa milijon in 330 tisoč. Po predvajanju na srbski javni televiziji si je epizode mogoče ogledati tudi na pretočni platformi HBO Max.
Kritike premierjevega sodelavca: “Zoran absolutno ni bil tak”
Ob tem se pojavljajo pomisleki o zgodovinski točnosti Sablje. Serija se ukvarja z zgodovinskimi dogodki, ki pa jih spremljamo s perspektive treh povsem izmišljenih likov. Vodja Đinđićevega kabineta Siniša Nikolić je za portal Danas kritiziral način, kako so prikazali premierja. “V prvih dveh epizodah so ga prikazali kot zmedenega in nemočnega človeka, ki ne ve, kaj bi naredil. Vsi okoli njega mu dajejo nasvete, on pa samo čaka, da se nekaj zgodi. Zoran absolutno ni bil tak,” je dejal Nikolić.
Med drugim je izpostavil, da je Đinđić v zasebnih pogovorih govoril normalno in ne tako dramatično, kot slišimo v seriji. Dramatične poudarke je uporabljal le med javnimi nastopi, je za Danas dejal Nikolić. V seriji prav tako pogreša več pomembnih akterjev, ki so v policijski akciji Sablja odigrali izjemno pomembno vlogo. “Ustvarjalci so se odločili za alternativni pristop, kar jim je dobro uspelo, vendar ne vem, ali so bili ti pomembni akterji izbrani za obrobne like zaradi dramatike ali zaradi nevednosti,” je še dejal tesni sodelavec ustreljenega premierja.
Nikolić je za Danas dejal še, da ustvarjalci nadaljevanke po njegovih informacijah k sodelovanju niso povabili nikogar iz Đinđićevega ožjega kroga sodelavcev, njega pa da so vprašali le, ali bi bil pripravljen deliti nasvete. V sodelovanje je privolil, a ga od takrat ni poklical nihče.
Serija se ukvarja z dogodki po razpadu Jugoslavije in z nastajanjem Srbije v današnjih okvirih. Zoran Đinđić je bil eden od ustanoviteljev Demokratične opozicije Srbije, naveze 18 strank, ki so si za skupni cilj zadale konec vladavine Slobodana Miloševića. Po predsedniških volitvah septembra 2000 v takratni Zvezni republiki Jugoslaviji, na katerih je v sumljivih okoliščinah zmagal Milošević in za nekaj glasov prehitel opozicijskega kandidata Vojislava Koštunico, so izbruhnili protesti. Đinđić je bil eden od voditeljev množičnih demonstracij, s katerimi so 5. oktobra leta 2000 dosegli Miloševićev odstop. Predsednik je postal Koštunica.
Kako je stekla akcija Sablja?
Demokratična opozicija Srbije je na parlamentarnih volitvah decembra 2000 prepričljivo zmagala in januarja 2001 je Đinđić postal premier. V mandatu si je zaradi svoje politike nakopal številne sovražnike. Med drugim je odigral pomembno vlogo pri izročitvi Miloševića haaškemu sodišču, poskušal je nastopiti proti organiziranim kriminalnim skupinam ter skušal reorganizirati enoto za posebne operacije oziroma “rdeče baretke”, ki je spadala k službi državne varnosti. Po več poskusih atentata nanj ga je 12. marca 2003 pred vhodom v stavbo vlade zadela krogla iz ostrostrelske puške. Premierja so hudo poškodovanega takoj odpeljali v bolnišnico, kjer je umrl.
Na dan premierjeve smrti so v Srbiji razglasili izredne razmere in začela se je operacija Sablja, s katero so organi pregona skušali prijeti vse vpletene v atentat. Dan po Đinđićevi smrti so se začeli prve aretacije in zaslišanja ljudi blizu enote za posebne operacije, službe državne varnosti in članov kriminalnih združb, med katerimi je izstopal Zemunski klan. Aretacije so se nadaljevale, policija pa je začela preiskovati tudi nekatere druge pretekle napade na politike in aktivnosti kriminalnih skupin. Med racijami so izbruhnili tudi strelski obračuni, v enem od njih pa sta bila ubita vodilna člana Zemunskega klana Mile Luković in Dušan Spasojević.
V akciji Sablja je bilo skupno aretiranih več kot 11.000 ljudi (med njimi srbska pevka Ceca). Med prijetimi sta bila tudi organizator atentata na Đinđića, poveljnik rdečih baretk, Milorad Ulemek – Legija in strelec, prav tako pripadnik rdečih baretk, Zvezdan Jovanović. Tega so prijeli 25. marca, medtem ko se je Legija uspešno skrival kar 14 mesecev. Maja 2004 se je predal policistom, ki so patruljirali pred njegovo domačo hišo. Oba sta bila zaradi atentata obsojena na 40-letno zaporno kazen.
Vse podrobnosti okoliščin atentata na Đinđića še danes niso povsem razjasnjene, vendar so preiskave in sojenje pokazali, da za atentatom med drugim stojita enota državne varnostne službe in organiziran kriminal oziroma vplivni Zemunski klan. K vsemu je močno pripomogla tudi skorumpiranost policije, organov državne varnosti in tožilstva, ki se je razširila med vladavino Miloševića, je ob 20. obletnici atentata pisal Balkan Insight.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje