Udar strele v človeka je na splošno smrten v približno 5 do 20 odstotkih primerov, lahko pa povzroči trajne poškodbe.
Po podatkih ameriškega Urada za meteorologijo v Zemljo vsako sekundo udari približno 44 strel.
To na letni ravni znaša skoraj 1,4 milijarde udarcev. Pri tej ogromni količini pa se seveda zgodi, da kakšna udari tudi v bližino ali neposredno v človeka. Vsako leto strele poškodujejo približno 240.000 ljudi, približno desetkrat manj (okoli 24.000) pa jih udara strele ne preživi, piše portal IFL Science.
V Sloveniji po podatkih Uprave za reševanje strela na leto poškoduje od enega do štiri ljudi. Smrtni primeri so redki. Letos smo že poročali o tem, da je v 78-letnika iz okolice Ilirske Bistrice udarila strela. Moški je udar preživel.
Udar strele lahko resno poškoduje večino sistemov v telesu. Energija, ki jo prenaša strela je namreč ogromna. Poprečna strela ustvarja napetost več 10 milijonov voltov, kar je vsaj tisočkrat več kot v poprečnem daljnovodu.
Najpogosteje prizadeti so krvožilni, dihalni in živčni sistem. Poškodbe, ki nastanejo, pa so odvisne tudi od tega, ali strela udari neposredno v človeka ali v njegovo bližino. Obstaja pet variant udara strele, nekateri od njih so pogostejši in smrtonosnejši od drugih.
Ameriško poročilo o žrtvah udara strel v ZDA med letoma 2006 in 2019 ugotavlja, da moški predstavljajo večji odstotek žrtev udara strele. Kot možne razloge poročilo navaja, da moški običajno podcenjujejo nevarnost, prepočasi reagirajo na grožnjo udara strele, ali se nahajajo v situacijah, ki otežujejo pravočasen umik na varno, oziroma da je vzrok “katera koli kombinacija teh razlag”.
Strela ne udari vedno naravnost v človeka
Najmanj pogosti so neposredni udari strel, vendar so ti najbolj smrtonosni. Predstavljajo približno 3 do 5 odstotkov vseh udarov strel v človeka.
Najbolj so neposrednemu udaru strel izpostavljeni ljudje, ki stojijo na odprtih območjih, kjer njihovo telo streli predstavlja “glavni kanal”. Pri tem udaru gre del električnega toka strele skozi telo, del pa potuje po površini kože. Tisti del, ki potuje skozi telo, povzroči največ škode, saj potuje skozi srčno žilni in živčni sistem.
Pogostejši so stranski udari, ko strela udari v visok predmet (na primer drevo) od tam pa del električnega toka preskoči na človeka, ki je oddaljen meter ali manj.
Talni udar se zgodi, kadar strela udari v tla. V tem primeru električni tokovi potujejo tudi po površini tal. Zato je vsakdo v bližini udarca tudi v nevarnosti, da ga bo prizadel talni tok. Strela tako vstopi v telo na točki, ki je najbližja udarni točki, potuje skozi telo ter izstopi na kontaktni točki, ki je najbolj oddaljena od udarca.
Povedano drugače: če stojite na tleh v bližini udarca strele, bo talni tok v vaše telo vstopil skozi nogo, ki je bližja točki, kamor je udarila strela, šel skozi vaše telo in izstopil skozi drugo nogo. Večja kot je razdalja med kontaktnimi točkami, hujša je poškodba. Zato med nevihto, če ste na odprtem, ne stojte preveč razkoračeni. Talni tokovi lahko prizadenejo več posameznikov hkrati, zato so eden najpogostejših vzrokov za poškodbe ob udarcu strele in povzročijo tudi največ smrti.
Verjetnost, da vas bo zadela strela, je manjša kot verjetnost, da boste zadeli glavni dobitek na loteriji. Je pa Američan Roy C. Sullivan edina znana oseba na svetu, ki ga je strela zadela kar sedemkrat. Vse udarce med letoma 1942 in 1977 je preživel.
Stranski udari in zemeljski tokovi skupaj predstavljajo 80 odstotkov primerov poškodb zaradi udara strele.
Približno pet odstotkov poškodb zaradi udarca strele nastane, ko strela udari v nekaj kovinskega, tega pa se dotika človek – na primer kovinske ograje, plezalne vrvi, celo vodovodna in električna napeljava.
Preostali delež udarcev strel, ki lahko poškodujejo ali celo ubijejo človeka, predstavljajo tako imenovani stranski tokovi ali kraki (angleško: streamers), ki se pojavijo ob glavnem “vodu”. Ti se lahko pojavijo tudi več metrov daleč od glavnega voda strele in z njim celo niso vidno povezani, kot kaže spodnja fotografija.
Ne pozabite: če slišite grmenje, ste že v dosegu udarca strele. Strela lahko udari tudi do 16 kilometrov daleč od oblaka, v katerem je nastala. Poiščite zavetje v avtomobilu ali zgradbi. Če vas nevihta ujame na prostem, se izogibajte se visokim predmetom, posebej drevesom ali visokim kovinskim stebrom.
V gorah še pred nevihto čimprej zapustite bližino plezalnih vrvi ali klinov. Zatecite se pod kakšen previs ali v jamo, vendar se ne dotikajte sten in se ne naslanjajte nanje. Če nimate zavetja, počepnite s stopali tesno skupaj. Če ste v skupini, naj se člani razpršijo.
Kaj udar strele povzroči telesu?
Kot smo zapisali, udar strele največkrat prizadene krvno-žilni, živčni in dihalni sistem človeka. Tako lahko človek doživi možgansko krvavitev, možgansko kap in poškodbe globokih tkiv. Največkrat pa smrt nastopi zaradi srčnega zastoja, kjer električni tok zmoti ali prekine naravni ritem srca.
Udari strele lahko zaradi močnega toka povzročijo tudi paralizo dihalnih mišic, pogosto pa tudi keraunoparalizo – začasno paralizo, ki prizadene spodnje okončine. Posledica zaradi udara strele prizadetega živčnega sistem pa so lahko tudi oslabljeni reflekse, pa tudi drugi nevrološki simptomi, ki se kažejo kot depresija ali tesnoba. Ocenjujejo, da ima 74 odstotkov tistih, ki preživijo udar strele, neko obliko dolgotrajne invalidnosti, pri čemer poškodbe možganov povzročijo spremembe v razpoloženju in spominu, poškodbe živcev pa kronične bolečine in težave z mobilnostjo.
Zaradi močnega zvoka, svetlobe in toplote, so pogosti tudi počeni bobniči v ušesu, poškodbe oči in opekline na koži. Posebej značilne so tako imenovane “Lichtenbergove figure”, drevesasti vzorci, ki se pojavijo na površini kože, a so te redke.
Zelo pogoste poškodbe pri ljudeh, ki so doživeli udar strele so tudi zlomi. Udar strele, ki je skoraj kot nekakšna eksplozija, ljudi velikokrat spodnese in vrže, pri čemer lahko udarijo v razne predmete. Posebej nevarni so ti padci v gorah, kjer lahko planinci zaradi bližnjega udara strele omahnejo v globino.
Tudi če je oseba, v katero je udarila strela, udarec preživela brez vidnih poškodb, ali je videti le presenečena, osupla ali omamljena, je potrebno poiskati zdravniško pomoč. Nekatere okvare notranjih tkiv – žil, srca ali živčevja – se lahko pokažejo šele čez nekaj časa in lahko imajo resne posledice.
O tem, kako pomagati človeku, če vanj udari strela, si lahko preberete v našem članku.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!