Kakšno je življenje v najhladnejšem mestu na svetu: o preživetju odločajo malenkosti

Mati treh otrok iz Jakutska, mesta, ki upravičeno velja za najhladnejše na svetu, je razkrila, kako je videti vsakdan, v katerem je tudi najbolj običajen dan boj z ekstremi. Pozimi se temperature tam spustijo tudi do neverjetnih –64 stopinj Celzija, življenje v takšnih razmerah pa zahteva nenehno iznajdljivost, od taljenja ledu za vodo do posebnih previdnostnih ukrepov pri negi novorojenčka.

V dokumentarnem filmu na YouTubu je 32-letna Sardana gledalce popeljala v svoj dom in jim približala življenje svoje družine sredi sibirskega mraza. Z možem Igorjem imata 12-letnega sina Maksima, 7-letno hčerko Viko in najmlajšo Arino, ki je bila v času snemanja stara komaj mesec in pol.

Medtem ko se preostali člani družine pripravljajo na odhod, Sardana ostane z dojenčico in opravi jutranje raztezanje, preprost, a pomemben način, da telo ostane ogreto. "V Jakutsku tudi malenkosti niso vprašanje navade, temveč preživetja," je poudarila.

V hiši je vedno toplo, a ogrevanje je drago

Čeprav so zunaj temperature neizprosne, je v njihovem domu vedno okoli 25 °C. A takšno udobje ima svojo ceno: ogrevanje je drago, zrak v hiši pa zaradi tega postane suh, kar še posebej občuti dojenčica. Sardana mora zato nenehno negovati Arinino kožo in paziti, da se ne izsuši, piše index.hr.

Ko Igor in starejša otroka odidejo, sledi hranjenje. V Jakutsku je, pravi, povsem običajno dojiti dve do tri leta, s tem pa je povezan tudi lokalni običaj, mati naj bi med dojenjem jedla jakutski goveji golaž. Velja prepričanje, da topla in "močna" jed daje energijo in telesu pomaga prestati surove zimske razmere.

Ko Arina zaspi, se Sardana loti gospodinjskih opravil, ki pa v Jakutsku niso enaka našim. Vode ni mogoče natočiti iz pipe, temveč jo pridobivajo s taljenjem ledenih blokov. Živila shranjujejo v improviziranem "zamrzovalniku" na prostem, kjer sta meso in jagodičevje izpostavljena sibirskemu mrazu.

Tudi perilo suši zunaj, kar je tam povsem normalno. Ljudje verjamejo, da mraz uničuje bakterije, zato to prakso vidijo kot koristno in ne ekstremno.

Vsakdanji podvig

Eden najzahtevnejših delov dneva je odhod po Viko v šolo, še posebej, ker Sardana nima nikogar, ki bi popazil na dojenčico. "Skrb za novorojenčka je pozimi zahtevna. Nimam nikogar, ki bi lahko čuval otroka, zato jo moram vzeti s seboj, ko grem z avtom," pravi Sardana. Dodaja, da je to zaradi ogromne temperaturne razlike nevarno.

Razlika je res izjemna: iz toplega doma na zrak, ki je lahko hladnejši tudi za več kot 80 °C. Dojenčico zato obleče v več plasti, jo popolnoma pokrije in pazi, da noben delček kože ni izpostavljen. Sledi kratek, hiter tek do avtomobila, ki seveda ni navaden.

Njihov avto je vnaprej ogret in dodatno opremljen: ima folije na oknih, električne grelnike in izolacijo pod pokrovom motorja, da ta med vožnjo ne bi zmrznil. "V Jakutsku ničesar ne prepuščamo naključju, niti pri vozilih," se je pošalila.

Soočenje Roberta Goloba in Janeza Janše brez Janše: "V zadnjem tednu bo jasno, da sta na voljo le dve poti"