Že več kot leto dni na plaži na zahodni obali Kaspijskega morja stoji nekaj, kar je videti kot ogromna vodna zver, ki je morda bolj doma pod vodo kot v zraku. Vsekakor ni videti kot nekaj, kar bi lahko kdaj letelo. A letelo je, čeprav že pred časom.
Julija 2020 se je, potem ko je več kot tri desetletja mirovala, kaspijska morska pošast, eden najbolj vpadljivih letečih strojev, kar so jih kdaj izdelali, znova premaknila na zelo verjetno svoji zadnji poti.
Štirinajst ur je trajalo, da je flotilja treh vlačilcev in dveh spremljevalnih plovil, ki so počasi manevrirali ob obalah Kaspijskega morja, posebni tovor dostavila do cilja, dela obale blizu najjužnejše točke Rusije. Ob starodavnem mestu Derbent v ruski republiki Dagestan je 380-tonski ekranoplan Lun našel svoj novi in najverjetneje zadnji dom.
Zadnji iz tega razreda, ki je plul po vodah Kaspijskega morja – Lun – je bil zapuščen po razpadu Sovjetske zveze v 90. letih prejšnjega stoletja, obsojen na rjavenje v pomorski bazi Kaspijsk, približno 100 kilometrov severno od obale Derbenta. Toda preden je lahko utonil v pozabo, so ga rešili, zahvaljujoč načrtom, da bo postal turistična atrakcija. Ironično, to se je zgodilo ravno v času, ko bi se ta nenavadni koncept morskega plovila znova lahko vrnil v uporabo.
Hitrost in skritost
Nizkoleteča vozila, znana tudi kot ekranoplani, so hibrid med letali in ladjami. Premikajo se po vodi, ne da bi se je dejansko dotaknili. Mednarodna pomorska organizacija jih uvršča med ladje, v resnici pa letijo nad površino vode – na višini enega do petih metrov. Svoje edinstvene zmogljivosti za velike hitrosti črpajo iz aerodinamičnega načela, imenovanega “talni učinek”.
Ta kombinacija hitrosti in skritosti – zaradi letenja ob površini vode jih je težko zaznati z radarji – je pritegnila pozornost sovjetske vojske, ki je med hladno vojno eksperimentirala z več različicami koncepta. Njihova uporaba na prostrani vodni površini med Sovjetsko zvezo in Iranom je privedla do tega, da so dobili vzdevek “kaspijska morska pošast”.
Ekranoplan Lun je bil eden zadnjih modelov sovjetskega programa nizkoletečih vozil. Daljši kot superjumbo Airbus A380 in skoraj enako visok, kljub svoji velikosti in teži, je Lun lahko dosegel hitrost do 550 kilometrov na uro, zahvaljujoč osmim zmogljivim turbo ventilatorjem, ki so bili nameščeni na njegovih debelih krilih.
Ta izjemni stroj je lahko celo vzletel in pristal v nevihtnih razmerah z valovi do dveh metrov in pol. Njegova naloga je bila izvajanje strelovnih napadov po morju s šestimi protiladijskimi raketami v lansirnih ceveh, nameščenih na vrhu trupa.
Glavna atrakcija
Ekranoplan, ki so ga premestili v Derbent, je edini v svojem razredu, ki je bil dokončan, in so ga začeli uporabljati leta 1987. Drugi Lun, neoborožen in dodeljen reševalnim in oskrbovalnim misijam, je bil v napredni fazi dokončanja, a je bil v zgodnjih devetdesetih letih celoten program odpovedan, obstoječi Lun pa umaknjen iz uporabe.
Po več kot 30 letih neuporabe ni bila lahka naloga premakniti te morske pošasti, saj sta bila potrebna pomoč gumijastih pontonov in precizna usklajenost več plovil. Lun naj bi postal zvezda načrtovanega vojaškega muzeja in tematskega parka v Derbentu “Patriot Park”, ki bo razstavljal različne vrste sovjetske in ruske vojaške opreme.
Kot kaže, gradnja parka poteka veliko počasneje, kot je bilo prvotno načrtovano. Namesto da bi začeli graditi konec leta 2020, je bil po poročanju nekaterih projektu šele aprila 2021 dodeljen proračun 400 milijonov rubljev (približno 4,7 milijona evrov).
Novembra je ruska tiskovna agencija Tass povzela besede lokalnega župana, ki je kot datum odprtja navedel poletno sezono 2022. Ves ta čas je Lun čakal, da bo okoli njega zgrajen muzej. Čeprav velikanski ekranoplan uradno še ni odprt za obiskovalce in je dostop do plaže prepovedan, je takoj postal magnet za turiste.
Fotogenični privlačnosti te edinstvene sovjetske naprave so se številni ruski turisti težko uprli, tudi zaradi mednarodnih omejitev potovanj, povezanih s covidom-19, so letos obiskali Dagestan. Lun je postal priljubljen ne le na Instagramu (preverite #лунь), ampak se je nekaterim blogerjem celo uspelo pritihotapiti vanj. Čeprav je zanj veliko zanimanja, ekranoplan ni edina turistična znamenitost v Derbentu. Mesto je najstarejše stalno naseljeno naselje na ruskem ozemlju. Njegovo citadelo in zgodovinsko središče je Unesco uvrstil na seznam svetovne dediščine.
Ekranoplani spet v modi
Lun bo pripomogel k prepoznavnosti regije, ki je do pandemije covida-19 doživela številne pobude za razvoj turizma, vključno s križarjenjem po Kaspijskem morju. Ko se bo odprl, Patriot Park v Derbentu ne bo edini ruski muzej, ki bo razstavljal ekranoplan. Precej manjši ekranoplan Orljonok lahko najdete v Muzeju ruske mornarice v Moskvi.
Medtem ko so nizkoleteča vozila v zadnjih desetletjih izginila, koncept doživlja oživitev razvijalcev v Singapurju, Združenih državah Amerike, na Kitajskem in v Rusiji, ki skušajo z različnimi projekti oživiti ekranoplane, in sicer v bolj miroljubne namene. Eden od njih je Wigetworks s sedežem v Singapurju, katerega prototip AirFish 8 temelji na delu nemških inženirjev Hannoja Fischerja in Alexandra Lippischa, ki sta ekranoplane izdelovala med hladno vojno.
Wigetworks je pridobil patente in pravice do intelektualne lastnine ter poskušal izboljšati in posodobiti prejšnje zasnove, da bi ustvaril sodobno vozilo s talnim učinkom. Tudi v Aziji je leta 2017 prvič poletel kitajski ekranoplan Šjangdžov 1, čeprav je o tem projektu malo znanega.
Dostavni droni
V Združenih državah Amerike se podjetje Flying Ship Company, ki ga podpirajo zasebni vlagatelji, ukvarja z brezpilotnim nizkoletečim vozilom z veliko hitrostjo za premikanje tovora. Pomislite na drone za dostavo brez posadke, vendar nad vodo.
Projekt je v zgodnji fazi, čeprav ustanovitelj in izvršni direktor Bill Peterson za CNN pravi, da njegova ekipa načrtuje uresničitev projekta v sedmih letih.
Drugo ameriško podjetje, ki ga podpirajo nekateri ugledni vlagatelji iz Silicijeve doline, REGENT Craft, želi povezati glavna obalna mesta v državi z “morskimi letali”, konceptom, ki združuje talni učinek in tehnologijo hidrogliserja za letenje nad morsko gladino pri velikih hitrostih.
Tudi Rusija se ni odrekla konceptu. V zadnjih nekaj letih je bilo predstavljenih več projektov, čeprav nobenemu še ni uspelo preiti faze načrtovanja. Beriev, proizvajalec amfibijskih letal z reaktivnim pogonom, je pripravil koncept Be-2500, v zadnjem času pa so ruski mediji poročali, da je v načrtu vojaški ekranoplan nove generacije, ki se pogojno imenuje “Orlan”.
Še en, zasebno financiran projekt je nastal v Nižnem Novgorodu, industrijskem mestu na obali reke Volge, ki je tesno povezano z začetki ekranoplanske tehnologije. Rusko podjetje RDC Aqualines, ki ima pisarne tudi v Singapurju, razvija lastno linijo komercialnih ekranoplanov, ki bodo lahko prevažali tri, osem in 12 potnikov (morda še več) v ne tako zelo oddaljeni prihodnosti.
Njegove zasnove so pritegnile pozornost skupine podjetnikov, ki želijo vzpostaviti hitro povezavo čez Finski zaliv, ekranoplani pa bi povezali Helsinke z estonsko prestolnico Talin – v približno 30 minutah. Morda vam kmalu ne bo treba obiskati muzeja, da bi videli ekranoplan.
Avtor: Miquel Ros/CNN
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje