Katere so najbolj strupene ribe v našem morju: povzročijo lahko tudi paralizo

Slovensko morje je morda res majhno v primerjavi z morji mnogih drugih držav (tudi obeh, s katerimi si morje delimo), vendar je biotsko zelo raznovrstno, saj v njem najdemo veliko število različnih vrst rib, rakov in mehkužcev.

Med ribami, ki živijo v našem morju, pa lahko najdemo strupene ribe, ki lahko pokvarijo nekaj dni kakšnemu turistu, potapljaču, celo ribiču.

Hrvaški biolog dr. Duško Wölfl v knjigi iz leta 1994 o strupenih ribah v Jadranskem morju našteva 50 vrst strupenih rib, ki jih deli v tri skupine: tiste, ki imajo strupene bodice, tiste, ki imajo strupeno meso ali jetra, in tiste, pri katerih je strupen ugriz.

Pravzaprav so v Jadranu (in torej tudi v slovenskem morju) zares strupene samo tiste ribe, ki imajo strupene bodice ali meso in organe, je za N1 povedal morski biolog, vodja Morske biološke postaje v Piranu, ki je del Nacionalnega inštituta za biologijo, dr. Borut Mavrič.

Ribe, za katere med ljudmi velja, da imajo strupen ugriz (na primer ugorji in jegulje), niso strupene ribe v pravem smislu, saj ne izločajo ali vsebujejo strupa, pač pa njihov ugriz lahko povzroči težave, ker imajo v ustih bakterije, te pa lahko povzročijo vnetje.

Pazite, kam stopite! Lahko stopite na morskega zmaja

Od strupenih rib so v slovenskem delu Jadrana prisotni morski zmaji in bodike (ali škarpoči oziroma škarpene). Zanje so značilne bodice na hrbtnih plavutih in na škržnih poklopcih.

Za najbolj strupenega velja navadni ali beli morski zmaj (Trachinus draco), nekateri mu pravijo tudi morski pajek, ki je tudi najpogostejši.

Prepoznamo ga lahko po rumeno-sivkasti barvi z zlatorjavimi lisami, ki se raztezajo od ravnega hrbta do trebušne votline, predvsem pa po črnih bodicah na hrbtni plavuti, ki vsebujejo strup. Trebuh ima bel.

Vendar to ribo, ki lahko zraste do pol metra in tehta tudi do 2 kilograma, redko vidimo v celoti. Živi namreč na peščenem dnu, večinoma zakopan v pesek, iz katerega so vidne le njene oči in hrbtna plavut.

Prav hrbtne plavuti so tiste, ki so najbolj nevarne, saj so na njih bodice, ki so del strupnega aparata (bodice ima tudi na škržnih poklopcih).

Ker je morski zmaj skrit v pesku, lahko bosonogi plavalci stopijo nanj. Pik povzroča močno bolečino, ki lahko traja kar nekaj ur.

O morskem zmaju smo sicer že pisali, v enem od člankov pa smo poročali o Hrvatici, ki je stopila na ribo.

"Nogo sem imela rdečo, nato modro in vijoličasto, bila je močno otečena. Na koncu sem jemala antibiotike in zdravila, o bolečini po vbodu pa nočem govoriti. Rekla bom le, da se počutiš, kot da ti nekdo trga kost oziroma, kot da doživljaš vročinski udar," je opisala svojo izkušnjo na TikToku.

Da se največ neprijetnih srečanj z morskim zmajem zgodi, ker kopalci nanje stopijo, meni tudi dr. Mavrič, lahko pa se zgodi tudi ribičem pri snemanju ujete ribe s trnka ali iz mreže.

"Koliko je takšnih pikov na leto, ne vem," pravi morski biolog. "Te podatke imajo morda po bolnišnicah. Zelo verjetno pa je, da so tudi ti nepopolni, ker mnogi ljudje ne gredo k zdravniku, kljub temu da je bolečina lahko močna – seveda odvisno od praga bolečine posameznika -, a običajno izzveni v dnevu ali dveh."

Je škarpena nevarna tudi v ribarnici?

Druga strupena vrsta rib, ki živijo v slovenskem morju, so škarpene. Pri nas jih živi nekaj vrst.

Večinoma se zadržujejo na kamnitem morskem dnu, zato nanje največkrat naletijo potapljači, ali pa ribiči, ki jim ribe pristanejo v mreži.

Tudi škarpene imajo bodice, ki so del strupnega aparata, vendar je verjetnost, da vas bo v morju pičila škarpena, majhna, saj se kopalci z njo le redko srečajo.

Včasih se škarpene ob srečanju z ljudmi navidezno napihnejo in razširijo plavuti, "Vendar se ribe ni treba bati, saj ne bo napadla, ampak prej zbežala. Razkazovanje je samo opozorilo," pravi dr. Mavrič.

"Strup ima namreč za obrambo in do pika lahko pride bodisi pri snemanju ribe iz mreže ali pa če nepreviden potapljač z roko sega v kakšno špranjo v skali, kjer se skriva škarpena, ki se nima več kam umakniti."

Tudi strup škarpen je termolabilen, tako da ob morebitnem piku uporabite tople oziroma vroče obkladke.

Škarpena pa je za razliko od morskega zmaja užitna in pri marsikom cenjena riba. Ali je nevarno tudi kupovanje škarpene v ribarnici, nas je zanimalo.

"Ne," pravi dr. Mavrič, "škarpenin strup propade hitro po tem, ko riba umre." Lahko pa se seveda na njenih bodicah še vedno zbodete, a to ni nič bolj nevarno ali boleče, kot če se zbodete s šivanko.

Prihoda tujerodnih strupenih rib ne moremo preprečiti

Pisali pa smo že, da v Jadran vdirajo tudi strupene ribe iz toplih in tropskih morij.

Tako so v hrvaških vodah že večkrat ulovili ribe iz družine plamenk, katerih pik je lahko za človeka tudi smrtno nevaren – o čemer smo že poročali, pa tudi "najbolj strupeno ribo na svetu", srebrnoprogo napihovalko, katere meso, organi in koža vsebujejo močan strup, ki je za ljudi smrtonosen. Problematično je lahko že dotikanje te ribe.

Portal eMorje je lani poročal, da so eno ujeli pri Medulinu, kar je že precej blizu naših teritorialnih vod.

Spodaj si lahko ogledate videoposnetek o tej srebrnoprogi napihovalki, ki so ga naredili na fakulteti naravoslovnih znanosti v Pulju.

Kot pravi dr. Mavrič, se naše morske vode že srečujejo s tujerodnimi vrstami morskega življa.

Nacionalni inštitut za biologijo namreč spremlja pojavnost in razširjenost teh vrst v našem morju. Omenjenih tujerodnih strupenih rib pa zaenkrat še niso opazili.

To pa seveda ne pomeni, da jih ni, prav tako pa ne pomeni, da jih tudi ne bo. "Prej ali slej bomo kakšno zagotovo opazili ali ulovili tudi pri nas," pravi morski biolog.

Eden glavnih dejavnikov širjenja tujerodnih vrst je mednarodni pomorski promet, zaradi podnebnih sprememb oziroma globalnega segrevanja morij pa te vrste lažje preživijo ali se naselijo tudi v morjih, kjer doslej niso prebivale.