Kdaj bomo v Sloveniji spet videli severni sij?

Rožnati odtenki nad Šentjernejem, 10. 5. zvečer (Foto: Daša Drobež)

Severni sij, kot smo ga videli pred dnevi, je bil že drugi v kratkem času. Bomo kaj takega spet kmalu doživeli ali je bilo to vse za naslednjih nekaj let?

Konec tedna so splet preplavile številne fotografije izjemno močnega severnega sija.

Opazovali so ga lahko na mnogih območjih v Severni Ameriki in Evropi, kamor ta za mnoge najlepši pojav na nebu redkokdaj seže.

Da bo močan, so strokovnjaki, ki se ukvarjajo z napovedovanjem “vesoljskega vremena”, napovedali že nekaj dni prej, ko so na Soncu opazili močne izbruhe plazme. Ta potem od tam kot “sončni veter” potuje po vesoljskih prostranstvih, da prispe do Zemlje in v njeni atmosferi ustvari geomagnetni vihar ter morda priredi čudovito predstavo, pa potrebuje nekaj dni. O tem, kako severni sij nastane, smo že večkrat pisali, na spodnjem posnetku si to lahko tudi ogledate.

Zakaj v zadnjem času pri nas vidimo toliko severnih sijev?

Lansko in letošnje leto sta, kar zadeva možnost za opazovanje severnega sija na naši zemljepisni širini, malce posebni, saj tako močnih severnih sijev, kot sta bila novembrski in zdaj majski, ne vidimo pogosto.

V povprečju severni sij v Sloveniji vidimo nekajkrat na leto. Zelo svetel severni sij, ki pokriva velik del severnega neba ali celo sega na južno nebo, se v povprečju pojavi od 1- do 2-krat na desetletje. Manj svetel severni sij, ki se najbolje vidi na temnejšem nebu, se pojavlja od 2- do 5-krat na leto, piše na spletni strani severnisij.si.

Zdi se, da v zadnjem času severni sij v Sloveniji vidimo pogosto. Kot piše na spletni strani, je to res. V zadnjih letih se je število opazovanj severnega sija iz Slovenije povečalo. To je rezultat široke dostopnosti napovedi in podatkov za spremljanje severnega sija ter najbolj razširjene uporabe družbenih medijev doslej, piše na spletni strani.

Nekateri so bili ob zadnjem severnem siju razočarani, ker ga kljub napovedim in jasni noči niso videli. Severni sij je dinamičen pojav in njegova intenzivnost se spreminja, zato opazovalci poročajo o “valovih”. Včasih je sij namreč viden le kratek čas in izgine, potem se nenadoma spet pojavi.

Drugi so včasih razočarani, ker v živo ni tako “lep” in “žareč” kot na fotografijah. To je zato, ker naše oči niso tako občutljive kot kamere, ki intenzivnost severnega sija lepše posnamejo. Posebej ob nizki intenzivnosti severni sij z očesom komaj opazimo, medtem ko kamere pričarajo čudovite kontrastne barve.

Prav tako opazovalci ugotavljajo, da severni sij lahko opazimo tudi ob manj intenzivnih geomagnetnih viharjih. Astronomi in opazovalci severnega sija namreč že dolgo vedo, da njegova pogostnost niha s približno 11-letnim ciklusom, kar ustreza tudi ciklusom Sonca. Ta namreč približno vsakih 11 let doživi menjavo magnetnih polov, kar se pokaže kot večja pogostnost izbruhov.

Trenutno smo na višku 25. sončevega cikla. To seveda ne pomeni, da je Sonce v milijarde let dolgem obdobju doživelo le 25 ciklov, ampak da je to petindvajseti cikel, odkar zanje vemo. Kot piše na spletni strani severnisij.si, je ta cikel manj aktiven, kot je bil 23., torej pred dobrima dvema desetletjema. Če bi bili takrat podatki enako dostopni in imeli današnje izkušnje, bi severni sij zagotovo ujeli še pogosteje.

Kdaj bomo severni sij videli naslednjič?

Najbolj točen odgovor je: ne vemo. Severni sij lahko natančneje napovemo samo nekaj ur, preden ga vidimo.

Osnovna razloga sta dva: ne znamo natančno napovedati izbruhov na Soncu in ne vemo, kako se bo obnašalo Zemljino magnetno polje v času, ko bo sončni veter dosegel Zemljo. Od Zemljinega magnetnega polja so namreč odvisni “efekti”, ki jih vidimo na nebu. Zemeljsko magnetno polje pa se spreminja oziroma njegove merljive vrednosti nihajo, zaradi česar niha tudi verjetnost, da bomo videli severni sij.

Upoštevati pa je treba tudi lokalne posebnosti, kot so višina severnega obzorja, oblačnost in svetlobna onesnaženost.

Zagotovo pa ne bo treba čakati zelo dolgo. Sedanji cikel se je začel leta 2019, letos in prihodnje leto bo doživel svoj višek in v manj aktivno fazo prešel šele čez nekaj let, po letu 2030, piše na spletni strani ameriške univerze San Diego. Tako lahko imate oči in fotoaparate v pripravljenosti.