Koliko ljudi je to poletje v Sloveniji umrlo zaradi podnebnih sprememb

Analiza, ki je preučevala vzroke za smrt v Evropi letošnje poletje in povezavo s podnebnimi spremembami, je zajela 854 evropskih mest.

Pokazala je, da je bilo kar 68 odstotkov od ocenjenih 24.400 smrti to poletje posledica podnebnih sprememb – torej okoli 16.500 več, kot bi jih bilo brez vpliva človeka na podnebje.

Po podatkih, zbranih v analizi, so bile smrti povezane z vročinskimi valovi, ki jih je povzročila človekova dejavnost.

Primeri smrti zaradi vročine so bili zabeleženi po celini – od 51-letnega čistilca ulic v Barceloni do 47-letnega gradbenega delavca v San Lazzaru di Saveni v Italiji.

Najhujši vročinski val je konec julija prizadel Romunijo, Bolgarijo, Grčijo in Ciper, kjer je v enem tednu umrlo približno 950 ljudi, ob temperaturah tudi do 6 stopinj Celzija nad povprečjem.

Najvišjo smrtnost na prebivalca so imele prestolnice Rim, Atene in Bukarešta.

Skupaj je podnebna kriza prispevala k 4.597 smrtim v Italiji, 2.841 v Španiji, 1.477 v Nemčiji, 1.444 v Franciji, 1.147 v Združenem kraljestvu, 1.064 v Romuniji, 808 v Grčiji, 552 v Bolgariji in 268 na Hrvaškem.

Približno 85 odstotkov vseh umrlih je bilo starejših od 65 let, od tega 41 odstotkov starejših od 85 let. To tudi odraža, kako nevarna je vročina za hitro starajoče se prebivalstvo Evrope.

"Poletja bodo vedno bolj smrtonosnejša, če ne bo soglasja o opustitvi fosilnih goriv"

V Veliki Britaniji je, po poročanju portala Mail Online, zaradi podnebnih sprememb to poletje umrlo več kot 1.000 ljudi.

Dr. Clair Barnes z Imperial College London je opozorila: "Morda se ne sliši veliko, a naša raziskava kaže, da so že nekaj stopinj višje poletne temperature lahko razlika med življenjem in smrtjo za tisoče ljudi. To je še en opomin, da podnebne spremembe niso nekaj, s čimer se bomo ukvarjali v prihodnosti – čim dlje vlade odlašajo z opuščanjem fosilnih goriv in zmanjševanjem emisij, tem smrtonosnejša bodo poletja."

"Večina bi lahko preživela poletje, če ..."

Evropa je najhitreje segrevajoča se celina, kjer bodo poletja postajala vse bolj vroča, dokler fosilnih goriv ne bomo nadomestili z obnovljivimi viri energije.

Francijo so vročinski valovi še posebej prizadeli – v jugozahodnem delu države so v mestih, kot so Angoulême, Bergerac, Bordeaux, Saint-Émilion in Saint-Girons, izmerili celo do 12 °C višje temperature od dolgoletnega povprečja.

Dr. Garyfallos Konstantinoudis z Imperial College London je opozoril: "Vročinski valovi so tihi morilci. Večina smrti se zgodi doma ali v bolnišnicah, kjer so ljudje z obstoječimi boleznimi potisnjeni na rob. Toda vročina se le redko pojavi na mrliških listih. Čeprav je to najnevarnejša oblika ekstremnega vremena, jo kot grožnjo javnemu zdravju še vedno podcenjujemo."

Dr. Pierre Masselot iz London School of Hygiene & Tropical Medicine pa je dodal, da je bilo letošnje poletje "oster opomnik", da moramo podnebne spremembe jemati resno.

In kot je poudarila prof. Friederike Otto z Imperial College London: "Če v zadnjih desetletjih ne bi še naprej kurili fosilnih goriv, večina od teh približno 16.600 Evropejcev to poletje ne bi umrla."