Ljudje so po več kot pol stoletja spet poleteli proti Luni

Ob 18.35 po lokalnem času (00.35 po našem) so na izstrelišču 39B v Kennedyjevem vesoljskem centru v Cape Canaveral na Floridi zahrumeli motorji 98 metrov visoke rakete SLS, ki je v kapsuli Orion, nameščeni na njenem vrhu, v vesolje ponesla štiričlansko posadko astronavtov, ki so krenili na pot proti Luni, nato pa jo bodo obkrožili in se vrnili na Zemljo.

Posnetek vzleta si lahko ogledate v spodnjem videoposnetku.

Celotna misija, imenovana Artemis II, bo trajala 10 dni.

To je, kot smo že večkrat pisali, prva človeška odprava proti Luni od leta 1972 in v tem kontekstu gre za zgodovinski dogodek.

Misija Artemis II je druga faza ambicioznega projekta ameriške vesoljske agencije za vzpostavitev trajne človeške prisotnosti na Luni.

V misiji imajo osrednjo vlogo trije astronavti Nase in astronavt Kanadske vesoljske agencije (CSA), ki bodo v naslednjem delu misije, predvidoma prihodnje leto, na Luni tudi pristali.

Tokrat je njihova naloga obkrožiti Luno in preizkusiti sisteme za prihodnji pristanek na Luni. Ta je trenutno predviden za leto 2027.

Izstrelitev je v Cape Canaveralu v živo spremljalo nekaj tisoč ljudi – med njimi tudi sorodniki astronavtov –, več milijonov uporabnikov pa je izstrelitev spremljalo v živo po spletu.

Približno dve uri pred vzletom se je štiričlanska posadka vkrcala v kapsulo Orion, veliko približno kot minibus, ki bo naslednjih 10 dni njihovo bivališče.

Kmalu po vkrcanju so kapsulo zaprli in zatesnili, posadka pa je v času do vzleta preverjala sisteme.

Ob 18.24 po lokalnem času (00.24 po našem) se je za dve uri odprlo izstrelitveno okno, obdobje, ki omogoča optimalne pogoje za polet, predvsem z vidika ekonomičnosti poleta (porabe goriva).

Približno v tem času so astronavti iz kapsule Orion delili svoja sporočila pred izstrelitvijo.

"Letimo za svoje družine," je dejal pilot Victor Glover.

"Letimo za svoje sodelavce," je dejala specialistka misije Christina Koch.

"Letimo za vse človeštvo," je dejal specialist misije Jeremy Hansen.

Približno 10 minut kasneje so zahrumeli potisni motorji 98 metrov visoke rakete SLS, ki so razvili potisno moč okoli 39 meganjutonov in 2,6 milijona kilogramov težko raketo s kapsulo Orion potisnili proti nizki zemljini orbiti, približno 200 kilometrov nad površjem.

To višino je raketa dosegla v približno 10 minutah.

Uradno je posadka vstopila v orbito, ko je prečkala Kármánovo črto – mejo med Zemljinim ozračjem in vesoljem.

Približno dve minuti po vzletu sta se od rakete ločila tudi stranska pospeševalnika, ki sta raketi pomagala doseči hitrost več kot 16.100 kilometrov na uro in padla v ocean, po približno osmih minutah pa je razpadla tudi osrednja stopnja, ostala pa je zgornja stopnja z Orionom.

Tik pred izstrelitvijo je bilo po poročanju tujih tiskovnih agencij nekaj napetosti, saj so tehniki reševali težavo s senzorjem, ki je kazal temperaturo baterije zunaj dovoljenega območja, in odpravili težavo s komunikacijskim sistemom.

Kmalu po izstrelitvi so poročali o začasni prekinitvi komunikacije med astronavti in nadzornim centrom na Zemlji, a kot je povedal direktor Nase Jared Isaacman, so jo kmalu ponovno vzpostavili.

Ameriški predsednik Donald Trump je ob uspešni izstrelitvi misije v vesolje ob začetku nagovora Američanom čestital astronavtom in ekipi Nase, ki je omogočila uspešno izstrelitev rakete, s katero se je posadka odpravila na zgodovinsko misijo.

Poveljnik Wiseman: Imamo čudovit razgled

Nekaj minut po izstrelitvi, ko so astronavti začeli vstopati v zgornje plasti Zemljine atmosfere, se je poveljnik plovila Reid Wiseman oglasil po komunikacijskem sistemu.

"Čudovit razgled," je dejal. "Imamo čudovit vzhod Lune."

V naslednji fazi poleta bo kapsula Orion skupaj z zgornjo stopnjo rakete krožila v nizki orbiti (približno 23,5 ur), nato pa bo izvedla manever, imenovan TLI (Translunar Injection), ko bodo potisniki v nekaj minutah Orion prestavili v visoko orbito in ga pospešili do te mere, da bo lahko "ušel" Zemljini gravitaciji in nadaljevala pot proti Luni.

Plovilo Orion naj bi Luno doseglo šesti dan, jo obkrožilo in se nato v naslednjih štirih dneh vrnilo na Zemljo skupaj s posadko.