Menu Item
Smo sredi vročinskega vala in časa dopustov, sonce pa neusmiljeno pripeka. A zaščita pred sončnimi žarki je pomembna vse leto. Kaj je pomembno pri nanosu sončne kreme in kako si lahko pomagamo?
Zdi se, da smo o tem, kako zelo pomembna je zaščita pred soncem, vedno bolj ozaveščeni – a še vedno ne dovolj. Pri zaščiti gre predvsem za preprečevanje kožnega raka, mnogim pa je motivacija tudi, da izogibanje soncu dlje ohranja mladostni videz, tako obraza kot drugih delov telesa.
Kožni rak je najpogostejši rak pri ljudeh. Leta 2020 je v Sloveniji za njim zbolelo 3.010 ljudi. Približno 15 odstotkov vseh kožnih rakov predstavlja maligni melanom, odgovoren pa je za več kot 90 odstotkov vseh smrti zaradi kožnega raka. Čeprav ne spada med najpogostejše vrste raka, se njegova incidenca veča najhitreje. V Sloveniji letno zboli približno 600 ljudi.
Poleg družinske anamneze in večjega števila pigmentnih znamenj na nastanek melanoma vpliva tudi izpostavljenost UV-žarkom. Še posebej nevarno je intenzivno izpostavljanje soncu, torej sončenje, tveganje pa povečajo tudi sončne opekline, navajajo na Onkološkem inštitutu.
Strokovnjaki opozarjajo, da varnega sončenja ni, tako kot ni varnega kajenja. Kot je za N1 že lani pojasnila dermatologinja dr. Tamara Levičnik, je vsaka porjavitev oziroma rdečica že znak poškodbe kože, tudi če nimamo dejanskih opeklin.
Tudi sončenje v solariju predstavlja nevarnost za razvoj kožnega raka. V solarijih uporabljajo posebne žarnice, ki oddajajo UV-svetlobo A in B. To sončenje je lahko celo bolj nevarno kot izpostavljanje opoldanskemu soncu.
UVB-žarki so visokoenergetski žarki, odgovorni za sončne opekline (“burn”) in melanogenezo (“bronzing” oziroma porjavitev). Predstavljajo dva odstotka žarkov, načeloma pa jih zaustavi že povrhnjica. UVA-žarki pa ne grejejo, temveč prodirajo v globlje plasti kože in jo nepopravljivo poškodujejo. Predstavljajo kar 98 odstotkov žarkov, prodirajo pa skozi steklo in oblake. Če želimo preprečiti hitro staranje kože, razvoj kožnega raka in fotoobčutljivost, moramo sončno kremo uporabiti v vseh letnih časih.
Metoda dveh prstov
Poleg izogibanja soncu je ključno, da uporabljamo sončno kremo z zaščitnim faktorjem. Zaščitni faktor oziroma SPF nam pove, kako dolgo lahko ostanemo na soncu, ne da bi dobili opekline. Pri zaščitnem faktorju 50 smo lahko na soncu do pojava opekline 50-krat dlje, pri zaščitnem faktorju 15-krat dlje … Je pa tudi pomembno, kakšno sposobnost ima naša koža za samozaščito. Nekateri lahko na soncu ostanejo 10 minut, preden jih opeče – pri zaščitnem faktorju SPF 50 se teh 10 minut pomnoži s 50.
Osnova pa je, da nanesemo dovolj sončne kreme – na kožo moramo nanesti vsaj 2 mg/cm² zaščitnega sredstva. Ker se je s tem podatkom težko zares orientirati, se lahko pri nanašanju sončne kreme zanašamo na tako imenovano metodo dveh prstov. Pri tej metodi na celotno dolžino kazalca in sredinca nanesemo za 1 centimeter debelo črtico sončne kreme. Ta količina zadošča za zaščito obraza in vratu. Seveda ne smemo pozabiti zaščititi še ostalih delov telesa, pri čemer si lahko prav tako pomagate z metodo dveh prstov.
Nanose zaščitne kreme je treba ponavljati, še posebej če se okopamo, obrišemo z brisačo ali se izdatno potimo. V teoriji bi bil ponoven nanos sončne kreme potreben vsaki dve uri, a ker je to včasih težko, je priporočljivo, da se ravnamo glede na okoliščine – če smo čez dan v pisarni, bo zadoščalo, da si sončno kremo ponovno nanesemo pred odhodom domov. Na morju pa bi morali biti pri tem bolj vestni, torej po vsakem plavanju, potenju oziroma na tri do štiri ure.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje