Dopust. Plaža. Morje. Sonce. K temu scenariju naj bi spadal tudi vonj po sončni kremi. A čeprav je nujnost primerne zaščite pred soncem v zadnjih letih postala del debate o javnem zdravju, večina ljudi kreme z zaščitnim faktorjem še zdaleč ne uporablja dnevno. Pa bi jo morali – predvsem zaradi preprečevanja kožnega raka, katerega pojavnost strmo narašča. Dodatna motivacija naj vam bo tudi dejstvo, da je tako možno dlje časa ohranjati mladosten videz.
Sonce seveda ima številne pozitivne vplive na naše zdravje – omogoča sintezo vitamina D, krepi imunski sistem, ugodno vpliva na krvni obtok in na splošno dobro počutje. A pretirano izpostavljanje soncu oziroma vsakršno izpostavljanje brez primerne zaščite je lahko nevarno.
Na pomen zaščite pred UV žarki so strokovnjaki sicer začeli opozarjati šele pred nekaj leti, priznava dr. Tamara Levičnik, ki je bila izbrana za Mojo dermatologinjo 2022. Zasluge za ozaveščanje o tej problematiki lahko pripišemo tudi t. i. kozmetičnim vplivnicam, ki v svoja opozorila vključujejo tako anti-age vidik zaščite kot tudi vidik nevarnosti za razvoj kožnega raka.
Pojavnost malignega melanoma kože tako pri nas kot drugje po svetu strmo narašča in se približno vsakih 10 let podvoji. Register raka RS je leta 1985 zabeležil 91 novih bolnikov z melanomom, leta 2008 pa že 451. Letno zaradi kožnega melanoma na svetu umre 57.000 oseb. V EU ima najvišjo starostno standardizirano umrljivostno stopnjo Slovaška, Slovenija pa je z 3,8 umrlimi na 100.000 prebivalcev takoj za njo, kar na drugem mestu na lestvici 27. držav EU. Strokovnjaki menijo, da bi se z ustreznim samozaščitnim ravnanjem lahko izognili škodljivim učinkov UV-sevanja in preprečili štiri od petih primerov kožnega raka. VIR: NIJZ in Register raka RS.
To, kako dolgo naša nezaščitena koža zdrži izpostavljenost soncu brez posledic, tj. poškodb kože, je sicer odvisno od pigmentiranosti oziroma fototipa kože. Če smo svetlejši, nas lahko opeče že po 10 minutah. “Ampak varnega sončenja ni, prav tako kot ni varnega kajenja,” poudarja dr. Levičnik. Vsaka porjavitev oziroma rdečica je pravzaprav znak poškodbe kože, tudi, če ne govorimo o dejanskih opeklinah. Kot razlaga sogovornica, naše kožne celice pravzaprav popravljajo spremembe, ki so nastale zaradi UV sevanja. Koža postane temnejša zaradi pigmenta, ki se sprosti in ščiti kožno DNK, a ta pigment sploh ne bi nastal, če ne bi prišlo do poškodbe kože.
Tako je tudi tiste nekaj “malo barve”, ki si jo marsikdo želi, pravzaprav znak okvare kože, če pa želimo vzdrževati rjavi ten, je za to potrebno redno poškodovanje našega največjega organa.
Tudi umetno sončenje v solariju predstavlja nevarnost za razvoj kožnega raka. V solarijih uporabljajo posebne žarnice, ki oddajajo UV svetlobo A in B. Kot opozarja dr. Levičnik, je lahko sončenje v solariju celo bolj nevarno kot izpostavljanje opoldanskemu soncu.
UVB žarki so visokoenergetski žarki, odgovorni za sončne opekline (“burn”) in melanogenezo (“bronzing” oziroma porjavitev). Predstavljajo 2 odstotka žarkov, načeloma pa jih zaustavi že povrhnjica. UVA žarki pa ne grejejo, temveč prodirajo v globlje plasti kože in jo nepopravljivo poškodujejo. Predstavljajo kar 98 odstotkov žarkov, prodirajo pa tako skozi steklo in oblake. Če želimo preprečiti hitro staranje kože, razvoj kožnega raka in foto-občutljivost, moramo tako sončno kremo uporabiti v vseh letnih časih.
Zaščitni faktor oziroma SPF (Sun Protection Factor) nam pove, koliko dlje lahko ostanemo na soncu, ne da bi dobili opekline. To je odvisno od sposobnosti naše kože za samozaščito, razlaga dr. Levičnik – pri nekom, ki lahko na soncu ostane 10 minut, preden ga opeče, bo izdelek z zaščitnim faktorjem 10 ta “čas samozaščite” pomnožil z 10. Pri zaščitnem faktorju 50 smo lahko na soncu do pojava opekline 50x dlje, pri zaščitnem faktorju 15x dlje …
Seveda pa to velja le, če zaščitni izdelek pravilno nanesemo na kožo – pomembna je predvsem količina. Dvojna količina izdelka ne pomeni, da podvojimo tudi zaščito. A pomembno je, da v osnovi na kožo nanesemo vsaj 2 mg/cm2 zaščitnega sredstva. Ker nam ta podatek pove bore malo, se lahko pri nanašanju kreme na obraz zanesemo na t. i. metodo dveh prstov. Pri tem na celotno dolžino palca in sredinca nanesemo približno 1 centimeter debelo črto sončne kreme. Za merilo lahko imamo tudi čajno žličko – ¼ žličke za obraz, ¼ žličke za vrat in ¼ žličke za prsni kos, če je ta izpostavljen soncu.
Za res optimalno zaščito bi bilo treba nanos ponoviti vsaki dve uri, prav tako pa vedno po kopanju, izdatnem potenju oziroma otiranju z brisačo. “Menim, da se vsi v stroki zavedamo, da je to za normalnega uporabnika nerealno, zato svetujem, da se ravnate po občutku. Na morju in na dopustu v hribih so reaplikacije nujne, saj s potenjem dejansko stanjšamo zaščitni film, pa tudi aktivnost UV filtrov prične pešati. Ker takrat običajno tudi nimamo ličil, je ponovni nanos enostavnejši,” svetuje Tajka Selan, diplomirana kozmetologinja (Fakulteta za farmacijo) in ustvarjalka bloga Cosmedoc.
Na povprečen dan, ki ga preživimo v zaprtih prostorih (recimo v službi), nam bo jutranji nanos zaščitne kreme zagotovil nekaj zaščite tudi na poti domov. Če se odpravimo še na kakšen sprehod, pa je dobro, da se odločimo za reaplikacijo.
Mineralni ali kemični filter?
Pri izbiri sončne kreme se lahko odločimo za kremo z mineralnimi ali s kemičnimi filtri. Prvi UV svetlobo odbijajo, medtem ko jo kemični filtri absorbirajo in razpršijo kot energijo ali toploto.
Najbolj znani mineralni filtri so titanov dioksid in cinkov oksid – zaščita pri tovrstnih kremah je takojšnja, ni pa jih treba nanašati vnaprej. Kot pravi dr. Levičnik, nam nudijo širok spekter zaščite in nas tako ščitijo pred UVB in UVA žarki. Pogosteje se uporabljajo v naravni kozmetiki in so primerni za bolj občutljive tipe kož. Ker je njihova tekstura gostejša, jih je treba ob koncu dneva temeljito odstraniti. Priporočeno je dvofazno čiščenje – v prvem koraku uporabimo čistilo na oljni bazi, v drugem koraku pa čistilni gel, mleko ali peno.
Krema s kemičnimi filtri, ki običajno vključujejo avobenzone, octinoxate in oxybenzone, prodre globlje v našo kožo. Ti filtri delujejo kot goba, ki vpije UVA in UVB žarke. Poleg ostalih sestavin so kemični filtri pogosto kombinirani z antioksidanti, kot so vitamin A ali E. Zaščita v tem primeru ni takojšnja – izdelek je potrebno na kožo nanesti približno 20 minut pred izpostavljanjem kože dnevni svetlobi, saj potrebujejo čas, da se dobro “namestijo” in zagotovijo zaščito.
Ne gre samo za anti-age
Da je zavedanje o vplivu sonca na našo kožo – tu govorimo tako o poškodbah kot o prezgodnjem staranju – še zmeraj na precej nizki ravni, se strinjata tako dr. Levičnik kot tudi Tajka Selan.
Instagram in TikTok profili ter blogi o kozmetiki, kjer je ozaveščenost o tej problematiki na visoki ravni, dosežejo le omejeno število ljudi, se zaveda Selan. “Ne bi pa rekla, da so na takšnih profilih skoncentrirani ljudje, ki so obremenjeni s svojim videzom, pač pa takšni, ki si želijo nekega vložka v svoje zdravje,” je dodala.
Zadnjih pet let intenzivno tečejo tudi raziskave, ki kažejo, da negativni učinki UV sevanja niso lokalizirani samo na kožo. Vsako nezaščiteno izpostavljanje povzroči kaskado vnetnih procesov v telesu. “Tudi če predpostavljamo, da ima nekdo srečo in kljub nezaščitenemu izpostavljanju UV sevanju ne dobi kožnega raka, še ne pomeni, da učinki ne bodo izraženi drugje v telesu. Vsekakor menim, da zaščita kože seže bistveno dlje od preprečevanja staranja,” še poudarja Selan.
“Kako si bel/a!” – “Hvala!”
Tisti, ki so bolj svetle polti, se ob vrnitvi z dopusta pogosto soočajo s komentarji v smislu: “Kako si bel/a! Si sploh bil/a na morju?” Seveda je odvisno od vsakega posameznika, kako se na to odzove, a najbolj zdrav odgovor na komentar našega pomanjkanja zagorelosti bi bil: “Hvala!”.
“Če vas nekdo sprašuje, zakaj ste po dopustu na morju tako brez barve, ste lahko ponosni, da ste ustrezno zaščitili svojo kožo in ji prihranili poškodbe. Mislim, da bodo osebe, ki sedaj druge sprašujejo, zakaj so brez barve, ravno njih po 45. letu spraševale, kako imajo še vedno tako lepo in ohranjeno kožo,” še dodaja Selan.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!