Ljudje so dolga leta spali dvakrat na noč. Zakaj je takšno spanje izginilo?

Neprekinjen osemurni spanec, kot ga poznamo danes, je pravzaprav moderna navada – ne pa nekaj, kar bi človek počel skozi večino svoje zgodovine, poroča SicenceAlert. Dolga stoletja ljudje niso spali v enem kosu, temveč v dveh delih – tako imenovanem prvem in drugem spancu. Zato tudi ni nič nenavadnega, če se sredi noči, denimo okoli tretje ure zjutraj, prebudimo in ne moremo takoj zaspati nazaj.

Vsak od teh dveh delov spanja je trajal po več ur, med njima pa je bilo eno- do večurno obdobje budnosti. Zgodovinski zapisi iz Evrope, Afrike in Azije opisujejo, kako so družine po sončnem zahodu zgodaj legle k počitku, se okoli polnoči za nekaj časa prebudile, nato pa znova zaspale do jutra, navaja omenjeni portal.

To vmesno obdobje je bilo del vsakdana – ljudje so molili, brali, pisali, opravljali manjša opravila ali se preprosto tiho družili z družino in sosedi. Po navedbah ScienceAlert so številni ta čas izkoristili tudi za razmislek o sanjah ali za intimnost s partnerjem. Delitev noči na dva dela je tako prinašala občutek ravnovesja in je dolge zimske noči naredila bolj obvladljive in manj turobne.

Zakaj je dvodelno spanje izginilo?

Izginotje "drugega spanca" je razmeroma nov pojav, povezan z družbenimi spremembami zadnjih dveh stoletij. Ključno vlogo je imela umetna razsvetljava – najprej oljenke in kasneje električna svetila, ki so noč spremenila v čas za delo in druženje. Namesto da bi ljudje odšli spat po sončnem zahodu, so začeli ostajati pokonci pozno v noč, poroča ScienceAlert.

Močna svetloba ponoči je vplivala tudi na naš biološki ritem – zavirala je izločanje melatonina in zamaknila začetek spanja, kar je privedlo do postopnega izginotja nočnega prebujanja.

Z industrijsko revolucijo so se pojavili tovarniški urniki, ki so spodbujali neprekinjen spanec v enem kosu. Do začetka 20. stoletja je tako ideja o osemurnem nočnem spancu popolnoma nadomestila stoletja staro navado spanja v dveh delih, še navaja omenjeni portal.

Zanimivo pa je, da raziskave kažejo, da ljudje v okoljih brez umetne svetlobe – denimo na podeželju Madagaskarja – še vedno spijo v dveh delih, s kratkim prebujanjem okoli polnoči.