"Iran ni več isti Iran, Hezbolah ni več isti Hezbolah in Hamas ni več isti Hamas"

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izraelski vojski danes ukazal, naj "dodatno razširi varnostno območje" v Libanonu. Kot je dejal, je namen dokončno nevtralizirati grožnjo invazije z območja.

Netanjahu je med obiskom severnega poveljstva dejal, da proiransko gibanje Hezbolah v Libanonu še vedno ohranja "preostale zmogljivosti" za izstreljevanje raket na Izrael.

Obenem je zatrdil, da so izraelske sile močno prizadele Hezbolah. "Iran ni več isti Iran, Hezbolah ni več isti Hezbolah in Hamas ni več isti Hamas," je dejal. "To niso več teroristične vojske, ki ogrožajo naš obstoj - to so poraženi sovražniki, ki se borijo za lastno preživetje," je še menil Netanjahu.

Po iranskem napadu velik požar v izraelski kemični tovarni

V novih iranskih raketnih napadih v okolici izraelskega puščavskega mesta Beeršeba je bilo danes ranjenih več ljudi. Izraelska reševalna služba poroča o 11 ranjenih. V kemični tovarni v bližini Beeršebe pa je po napadu izbruhnil velik požar, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Več prebivalcev je utrpelo poškodbe zaradi predmetov, ki so jih udarni valovi pometali naokoli. Na območju so se zaradi raketnih napadov oglasile sirene.

Po napadu na kemično tovarno pri Beeršebi se nad območjem vije velik oblak dima. Pristojne izraelske oblasti so sicer zatrdile, da ni nevarnosti za uhajanje strupenih snovi, še poroča dpa.

Industrijska cona, v kateri je poškodovana kemična tovarna, leži kakih 10 kilometrov od mesta Beeršeba. V njej je več kot 40 tovarn, specializiranih za okoljske tehnologije in razvoj industrijske infrastrukture.

Današnji napad je drugi tovrstni incident od začetka izraelsko-ameriške vojne z Iranom, v katerem je bil poškodovan izraelski industrijski objekt, poroča francoska tiskovna agencija AFP. 19. marca so iranski izstrelki zadeli naftno rafinerijo v severnem pristaniškem mestu Haifa.

Iran napadel tovarni aluminija

Iranska revolucionarna garda je danes sporočila, da je z raketami in droni napadla tovarni aluminija v Bahrajnu in Združenih arabskih emiratih, ker da gre za industrijo, povezano z ameriško vojsko.

Tarči napada sta bila največja svetovna proizvajalca aluminija. Iz družbe Emirates Global Aluminium (EGA) so sporočili, da je ranjenih šest ljudi in da je tovarna precej poškodovana, medtem ko so bahrajnski državni mediji poročali, da sta bila v napadu ranjena dva zaposlena v družbi Aluminium Bahrain (ALBA), povzema AFP.

Ministrstvo za obrambo Združenih arabskih emiratov je navedlo, da je njihov sistem zračne obrambe prestregel več raket in dronov.

Tarča izraelskih napadov poveljniški centri v Teheranu

Izraelska vojska je medtem danes sporočila, da so ponoči izvedli nov val napadov na vladne "začasne poveljniške centre" in obrate za proizvodnjo orožja v iranski prestolnici Teheran.

V izjavi vojske so zapisali, da je v zadnjih dneh "iranski režim začel seliti svoje poveljniške centre v mobilne enote, potem ko so jih večino v preteklem mesecu napadle Izraelske obrambne sile".

V okviru tokratnih napadov naj bi izraelska vojska uničila več začasnih poveljniških centrov, "vključno s poveljniki, ki so delovali v teh poveljstvih", so še sporočili. Napadli so tudi "na desetine skladišč in proizvodnih obratov za orožje" v Iranu.

Izrael je danes v raketnem napadu zadel in poškodoval tudi stavbo katarske televizije Al Araby v Teheranu. Raketa naj bi poškodovala fasado stavbe in razbila več oken.

Že v soboto pa so bili v izraelskem napadu na jug Libanona ubiti trije novinarji. Libanonske oblasti, vključno s predsednikom Josephom Aounom in premierjem Navafom Salamom, so napad obsodile kot vojni zločin. Iranski zunanji minister Abas Aragči pa je danes sporočil, da je ubijanje novinarjev očitna kršitev mednarodnega prava.

Nove grožnje Irana

Iranska revolucionarna garda pa je danes zagrozila z napadi na izpostave ameriških univerz na Bližnjem vzhodu, potem ko sta bili v ameriško-izraelskih napadih poškodovani dve iranski univerzi.

"Vsem zaposlenim, profesorjem in študentom ameriških univerz v regiji ter prebivalcem njihove okolice svetujemo, naj ostanejo kilometer stran od kampusov," so zapisali v izjavi revolucionarne garde. Če se želi ameriška vlada izogniti povračilnim ukrepom, mora do ponedeljka v uradni izjavi obsoditi bombardiranje univerz, so dodali.

Med ameriškimi univerzami, ki imajo izpostave v regiji, AFP omenja teksaško univerzo A&M v Katarju in Univerzo New York v Združenih arabskih emiratih.

Poveljnik iranske mornarice Šahram Irani pa je danes sporočil, da bo Islamska republika napadla ameriško letalonosilko USS Abraham Lincoln, če se bo približala njihovemu dosegu. "Kakor hitro se bo udarna skupina letalonosilke USS Abraham Lincoln znašla v dosegu ognja, bomo maščevali kri mučenikov z ladje Dena z izstrelitvijo različnih vrst raket," je dejal Irani. Pri tem je imel v mislih iransko fregato, ki so jo ZDA potopile v začetku marca.

Iran obtožil ZDA načrtovanja kopenskega napada

Predsednik iranskega parlamenta Mohamed Bager Galibaf je medtem danes obtožil ZDA, da kljub javnim izjavam o diplomatskih prizadevanjih za konec vojne načrtujejo kopenski napad na Iran. "Sovražnik javno pošilja sporočila o pogajanjih in dialogu, medtem ko tajno načrtuje kopenski napad," je dejal Galibaf v izjavi, ki jo je objavila iranska tiskovna agencija Irna.

Po poročanju časnika Washington Post naj bi sicer Pentagon dejansko pripravljal načrte za kopenske operacije v Iranu, ki bi lahko vključevale tudi vdor na otok Harg in obalna območja blizu Hormuške ožine. Ameriški predsednik Donald Trump naj sicer še ne bi odobril nobene napotitve sil.

Kopenske operacije naj bi vključevale vdore posebnih enot in konvencionalnih pehotnih sil, ne pa splošne invazije, poročanje Washinton Post povzema AFP. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v petek sicer poudaril, da ZDA "lahko dosežejo vse cilje brez kopenskih sil".

V napadih na Iran umrlo že več kot dva tisoč ljudi, v Libanonu več kot tisoč

Po današnjih navedbah iranskega ministrstva za zdravje je v izraelskih in ameriških napadih na Iran umrlo 2.076 ljudi, med njimi 216 otrok. Ranjenih je bilo 26.500 ljudi, od tega 1.767 otrok, poroča katarska televizija Al Džazira. Po podatkih ameriške opozicijske nevladne organizacije Hrana pa je bilo v prvih 24 dneh vojne v Iranu ubitih najmanj 3.268 ljudi, vključno s 1.443 civilisti.

V iranskih povračilnih napadih na Izrael je bilo po navedbah EFE ubitih skupno 18 ljudi, vključno z dvema žrtvama napadov gibanja Hezbolah. Štiri Palestinke so umrle tudi po iranskem napadu na okupiranem Zahodnem bregu. Izraelska vojska je danes poročala tudi o smrti vojaka na jugu Libanona, s čimer se je število ubitih pripadnikov izraelske vojske od 2. marca povečalo na pet.

Libanonsko ministrstvo za zdravje pa je danes sporočilo, da je bilo v izraelskih napadih od začetka zadnje vojne s Hezbolahom 2. marca v državi ubitih 1.238 ljudi. Med smrtnimi žrtvami je 124 otrok. Ranjenih je bilo več kot 3.500 ljudi. Samo v soboto in nedeljo je bilo ubitih 49 ljudi, vključno z 10 reševalci in tremi novinarji, je sporočilo ministrstvo.