Misija Artemis II - jo lahko zaustavi vreme?

Do prvega poleta proti Luni je le še nekaj ur in čeprav je Nasa včeraj sporočila, da vremenska napoved kaže 80-odstotno verjetnost ugodnih razmer, je vreme še vedno lahko odločilen faktor pri tem, ali bo raketa SLS s posadko poletela ali ne.

Če razmere ne bodo ustrezne, bodo prav meteorologi vesoljske agencije tisti, ki bodo misijo preklicali oziroma jo odpovedali, piše BBC.

Kakšne so torej možnosti, da bi vreme zamaknilo izstrelitev iz Cape Canaverala na Floridi?

Aprilsko vreme je, tako kot pri nas, tudi na Floridi muhasto. Spomladansko sonce tam prinaša več toplote in toplejše dni.

Hkrati visok zračni tlak nad zahodnim Atlantikom povzroča vzhodni veter z oceana, ki na vzhodno obalo Floride prinaša več vlage.

Ta kombinacija toplote in vlage lahko povzroči nastanek številnih kumulusnih oblakov. Ko ti postanejo debelejši, prinašajo nevarnost ploh in neviht.

Le dve uri "široko" izstrelitveno okno

Razmere v sredo so za večji del dneva videti razmeroma ugodne, z jasnim in suhim vremenom, vendar se proti večeru in ponoči povečuje tveganje za razvoj ploh in neviht.

Ker je izstrelitveno okno dolgo dve uri, obstaja upanje, da bodo oblaki, morebitne plohe in močan veter dovolj dolgo ostali dovolj daleč.

Vendar bi lahko bilo stabilno vremensko okno 1. aprila precej kratkotrajno.

Če ne, so kot možni dnevi izstrelitve predvideni tudi dnevi od 2. do 6. aprila.

Napovedi vremena za izstrelitve pripravlja 45. vremenska eskadrilja, kjer Mark Burger, glavni vremenski častnik misije Artemis II, razmere spremlja že več mesecev.

"Naša naloga je zagotoviti, z meteorološkega vidika, da je izstrelitev varna," je dejal.

Na izstrelitve raket vplivajo različna "vremenska merila", ki morajo biti izpolnjena, preden dežurni vremenski častnik lahko izda odločitev "go" ("gremo").

Zgodovinsko gledano je skoraj polovica vseh odpovedanih izstrelitev posledica nevarnih vremenskih razmer, je dejal Burger.

Strela največje tveganje. Sproži jo lahko tudi raketa

Vremenska merila vključujejo atmosfersko elektriko, vrste oblakov – zlasti kumuluse – ter moteče vreme, kot sta dež ali močan veter.

Vremenski častniki tveganje napovedujejo tako, da izračunavajo verjetnost, da bodo "vremenska pravila" kršena.

Pri tem se opirajo na meteorološke in klimatološke podatke ter podatke, pridobljene iz izkušenj in seveda opazovanj lokalnega vremenskega dogajanja.

Eno največjih tveganj predstavlja pojav strele.

Povsem upravičeno, če pomislimo, da je v rezervoarjih skoraj tri milijone litrov močno vnetljivega goriva.

A napovedovalcev ne skrbijo samo strele iz nevihtnih oblakov.

Strelo lahko namreč sproži tudi sama raketa.

"Nekatere vrste oblakov, tudi če ne proizvajajo strel, nosijo električni naboj. Raketa, ki z veliko hitrostjo leti skoznje in za sabo pušča izpušne pline, lahko deluje kot strelovod in sproži udar," je pojasnil Burger.

Takšna strela, ki jo sproži raketa, se lahko pojavi veliko hitreje kot naravna.

Spremljajo tudi vreme na mestih pristanka ali reševanja

Izstrelitev pa lahko ogrozijo tudi močan dež, veter, visoke ali nizke temperature ali ekstremno vreme.

Preden vremenski častnik poda končno odločitev, "weather go" (dobesedno: "vreme gremo/pojdi"), s katero potrdi, da so vremenske razmere primerne za izstrelitev, mora biti prepričan, da nobeno od vremenskih meril ni kršeno.

45. vremenska eskadrilja, kot se imenuje enota, ki spremlja vremensko dogajanje v času izstrelitvenega okna, ne spremlja le razmer v Cape Canaveralu, temveč tudi na drugih območjih, kot so morebitna območja za reševanje v severnem Atlantiku, kjer "v tem delu leta vreme ni posebej ugodno", če bi šlo kaj narobe.

Zaradi vrhunca sončnega cikla spremljajo tudi sončevo aktivnost in povečano sevanje, ki bi lahko vplivalo na astronavte.

Z odločitvijo lahko meteorologi odlašajo vse do zadnjih trenutkov odštevanja

"Izstrelitev rakete, kot je Artemis II, je precej bolj zapletena v primerjavi z drugimi izstrelitvami," je povedal Burger.

"Zdaj, ko je Artemis II na izstrelitveni ploščadi, je izpostavljena in vremensko ranljiva."

Z dokončno odločitvijo lahko vremenoslovci odlašajo vse do zadnjih trenutkov odštevanja.

Februarja je hladno vreme zmotilo priprave na prvo priložnost za izstrelitev. Zaradi nizkih temperatur je morala Nasa prestaviti prvo celovito vajo, saj je bilo prehladno za polnjenje rakete SLS z gorivom.

Avgusta 2025 je bila izstrelitev Crew-11 odpovedana le minuto pred izstrelitvijo zaradi oblačnosti in manjše nevihte v bližini Cape Canaverala, ki je predstavljala kršitev varnostna vremenska merila.