11. oktober je svetovni dan boja proti bolečini, katerega namen je ozaveščati ljudi o pomembnosti obvladovanja bolečine. V povprečju vsak posameznik vsako leto občuti deset vrst bolečine. Najpogostejša je v križu, ki jo doživlja dobra polovica ljudi, vsaj enkrat v življenju pa jo doživi skoraj vsak.
Bolečina v križu je najpogostejša vrsta kronične bolečine
”Trenutne ocene so, da je incidenca bolečine v križu v svetu 245,9 milijona primerov na leto. Prevalenca kronične bolečine v križu je bila leta 2017 ocenjena na 7,5 odstotka svetovne populacije, kar predstavlja 577 milijonov ljudi,” izpostavlja predsednica Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine Barbara Kosmina Štefančič, dr. med., Splošna bolnišnica Izola. O stanju v Sloveniji pa pravi: ”Z raziskavo, ki je bila izvedena leta 2019, je bilo ugotovljeno, da za kronično bolečino trpi 22 odstotkov odraslih Slovencev in da je daleč najpogostejša kronična bolečina ravno bolečina v križu in hrbtenici, ki se pojavlja pri 63 odstotkih bolnikov s kronično bolečino. Bolečina v križu je tudi eden od glavnih razlogov za bolniški stalež, ki je pogosto dolgotrajen, in tudi eden od glavnih razlogov za prezgodnjo invalidsko upokojitev.«
Bolečina v križu je vodilni razlog za delovno nezmožnost
Slovensko združenje za zdravljenje bolečine ob svetovnem dnevu boja proti bolečini organizira aktivnosti, s katerimi želi prispevati k boljšemu razumevanju in obravnavi kronične bolečine v križu predvsem pri delovno aktivni populaciji. Ob tej priložnosti dr. Barbara Kosmina Štefančič poudarja, da je pomembno povečati možnosti za sočasno obravnavo bolnika pri strokovnjakih, ki se bolečine lotevajo z različnih zornih kotov: ”Takšna obravnava je interdisciplinarna, kar pomeni, da sodelujejo strokovnjaki medicinskih in nemedicinskih strok.” Čeprav je bolečina v križu zelo pogosta, zdravniki velikokrat ne najdejo vzroka zanjo, zaradi česar jo kar v 85 do 95 odstotkih označijo kot nespecifično. Takrat je osnovni cilj lajšanje in zdravljenje simptomov.
Počitek lahko bolečino le poslabša
”Bolečina v križu večinoma ne pomeni nevarnosti za zdravje. Pri 90 odstotkih ljudi mine v dveh do treh tednih. Pomembno pa je, da akutno stanje ustrezno lajšamo, saj s tem zmanjšamo možnost za pojav ponovne bolečine in razvoj kronične bolečine v križu,” opozarja prim. Gorazd Požlep, dr. med., iz Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. ”Ker je akutni bolečini v križu pogosto pridruženo tudi vnetje, takšna bolečinska stanja bolj uspešno lajšamo z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili, in ne z zdravili, kot je paracetamol, ki nima protivnetnega učinka. Pomagajo ptav tako topli ali mrzli obkladki in počitek, ki naj ne traja več kot dan ali dva. Takoj ko je mogoče, bolnikom svetujemo, da nadaljujejo vsakodnevne aktivnosti in izvajanje vaj za krepitev hrbtnih mišic. Dolgotrajen počitek namreč lahko bolečino samo še poslabša,” dodaja.
Nemalokrat bolečina ni omejena na hrbtenico, temveč se širi v zadnjico in nogo. V tem primeru gre za tako imenovano nevropatsko bolečino, ki jo bolniki občutijo kot mravljinčenje ali ‘elektrizirajočo oziroma pekočo bolečino. Ti simptomi se pogosto pojavljajo ali stopnjujejo konec dneva in ponoči, kar hudo moti spanec. Bolniki lahko občutijo tudi oslabelost mišic ali doživijo celo hude motorične težave.
Nevropatska bolečina in obisk zdravnika
”Ti znaki kažejo, da je lahko prizadeto živčevje. Če simptomi v dveh do treh tednih ne izginejo ali se celo stopnjujejo, je potreben obisk pri zdravniku, ki opravi klinični pregled in po potrebi dodatne diagnostične preiskave, bolnika pa lahko napoti na fizikalno terapijo. Če se težave stopnjujejo, razmislimo o uvedbi dodatnih zdravil, tako imenovanih nevromodulatorjev (pregabalina, duloksetina itd.), redko pa je potrebno tudi kirurško zdravljenje,” razlaga prim. Gorazd Požlep.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!