Na ljudeh so začeli preizkušati "univerzalno" cepivo proti raku

Znanstveniki si že dolgo želijo razviti cepiva, ki bi jih lahko za boj proti raku uporabljali podobno kot cepiva proti virusnim okužbam (na primer gripi).

Doslej so že razvili nekatera cepiva, ki uničujejo že prisotne rakave celice in preprečujejo ponovitev bolezni po zdravljenju.

Zasnovana so namreč tako, da pomagajo imunskemu sistemu prepoznati specifične beljakovine rakavih celic in imunski sistem "naučiti", da jih prepozna.

Vendar pa obstaja velik izziv: beljakovine, na katere naj bi se cepivo osredotočilo, so pogosto edinstvene za vsakega posameznega bolnika, zato morajo biti številna cepiva posebej prilagojena posamezniku, kar pomeni dolgotrajen postopek njihovega pridobivanja – tudi mesece dolg.

In v tem času se lahko rak (oziroma beljakovine) že spremenijo, kar zmanjša učinkovitost cepiva.

Zato se je ekipa, ki jo vodi pediatrični onkolog Elias Sayour z univerze Florida Health, vprašala, ali bi lahko zasnovali cepivo, ki ne bi zahtevalo te personalizacije (prilagoditev na posameznega bolnika), temveč bi sprožilo splošen imunski odziv, ki bi pomagal pri obvladovanju raka.

"To bi lahko pomenile pravo revolucijo v zdravljenju raka," je dejal Sayour za portal Live Science.

Cepivo temelji na mRNK tehnologiji

Zdaj so takšno cepivo tudi izdelali in ga že preizkušali tudi na živalih – na miših z melanomom (rakom kože), gliomom (vrsto raka možganov) in osteosarkomom pljuč (kostnim rakom z zasevki v pljučih). In rezultati so bili spodbudni.

Novo cepivo, o katerem so poročali v julijski izdaji revije Nature Biomedical Engineering, temelji na mRNK tehnologiji, podobno kot cepiva proti covidu-19.

mRNK je kot nekakšen načrt, po katerem celice proizvajajo beljakovine.

Pri cepivih proti covidu mRNA nosi navodila za delček virusa, ki naj bi ga prepoznal imunski sistem, pri novem cepivu proti raku pa vsebuje navodila za snov, ki spodbuja prirojeno imunost, torej imunski odziv prve linije obrambe namesto odziva, specifičnega za obolenje.

Cilj je povečati nastajanje interferonov tipa I. To so molekule, ki igrajo ključno vlogo pri nadzorovanju vnetja in zaznavanju rakavih celic.

V poskusih na miših so raziskovalci pokazali, da je signal, ki ga sprožajo ti interferoni v prisotnosti rakavih celic, bistven za zgodnje uničenje tumorjev. Če se ta signal zavre, rast tumorjev uide nadzoru.

Poleg tega so pokazali, da ti interferoni imunskim celicam "sprostijo zavore", zato se učinkoviteje borijo proti raku.

Ker rak pogosto zmanjša interferonske signale in tako uide imunskemu nadzoru, cepivo deluje kot "ponovni zagon" (“resetiranje”) imunskega sistema, je pojasnil Sayour.

Obet za široko uporabo

Trenutna študija se je osredotočila na trdne tumorje, a Sayour meni, da bi bil pristop uporaben za vse oblike raka, tudi krvne.

Dr. Diana Azzam z univerze Florida International, ki v študiji ni sodelovala, pravi, da so dokazi iz študije obetavni.

Posebej dokazi, da lahko kratkotrajen, ciljno usmerjen imunski zagon omogoči, da se tumorji, ki se prej niso odzivali na terapijo, vendarle odzovejo.

Poudarila je, da bi to lahko bilo še posebej koristno za tako imenovane hladne tumorje, kot so rak trebušne slinavke, jajčnikov ali nekaterih vrst raka dojk, ki običajno ne sprožijo močnega imunskega odziva.

Preizkusi na ljudeh že v teku

Medtem je Sayourjeva ekipa že začela klinične preizkuse na ljudeh z dvostopenjskim pristopom: najprej uporabijo "cepivo iz zaloge", nato pa sledi personalizirano cepivo.

Preizkusi vključujejo bolnike z dvema vrstama ponavljajočega se raka: visokogradnim gliomom pri otrocih in osteosarkomom.

"Ta pristop nam omogoča, da prihranimo dragocen čas, ki bi ga sicer potrebovali za izdelavo personaliziranega cepiva, in v tem času sprožimo hiter imunski odziv, ki ga lahko nato še dodatno okrepimo s ciljno terapijo," je zaključil Sayour.

Dr. Azzam pa je dejala, da bo potrebnih še veliko raziskav, da bomo ugotovili, kako dobro cepivo deluje pri ljudeh. Predvsem bo pomembno zagotoviti, da cepivo ne sproži škodljivega vnetja ali pretiranega odziva.

"Prihodnje študije bodo morale nasloviti ključna vprašanja glede varnosti, učinkovitosti in dolgoročnega delovanja," je zaključila.