Menu Item
Nasa namerava do konca desetletja v orbito izstreliti "umetno zvezdo". Morda bo ljudem pomagala najti življenje v vesolju.
Astronomi ocenjujejo, da je v vesolju približno 200 milijard bilijonov (200 000 000 000 000 000 000 000) zvezd – nekaj sto milijard gor ali dol. Vse so, kolikor vemo, delo narave.
Konec tega desetletja pa se jim pridružila še ena – umetna, produkt človeških rok ali vsaj znanja. Zasvetila naj bi na našem nebu, tja pa jo namerava postaviti Nasa. Ja, prav ste prebrali.
Sicer to ne bo čisto prava zvezda iz milijard milijard ton vodika in helija, kot je recimo naše Sonce, pač pa veliko veliko bolj drobna, skoraj “peresno lahka” in pretežno kovinska. Tudi okrogla ne bo, ampak bolj kockasta.
Gre za projekt, imenovan “misija Landolt”, ki je dobila ime po ameriškem astronomu Arlu Landoltu, ki se je ukvarjal z merjenjem svetlobe zvezd. Z Zemlje se namreč zdi, da imajo zvezde spremenljivo svetlost, ki temelji na številnih dejavnikih – od tega, kako daleč so, katere vrste in na kateri stopnji v svojem življenjskem ciklu so.
Zelo natančne meritve teh parametrov nam lahko pomagajo ugotoviti na primer, kako hitro se vesolje širi, ali pa, ali bi planeti, ki morebiti krožijo okoli neke zvezde, lahko imeli oceane, kjer bi lahko nastalo življenje, in podobno.
Umetna zvezda bo v resnici majhen, škatli podoben satelit (CubeSat), ki bo svetlobno telo, lebdeče v Zemljini orbiti na razdalji 35.785 kilometrov od Zemlje. To bo nekakšna svetilka, ki bo astronomom pomagala določiti svetlobo drugih nebesnih teles. Teleskopom na Zemlji bo namreč pošiljala znano količino svetlobe v obliki laserskega žarka, astronomi, ki bodo opazovali neko zvezdo v bližini satelita-svetilke pa bodo tako lahko natančneje določili svetilnost zvezde.
“Misija Landolt nam bo omogočila ponovno umerjanje svetlosti milijonov zvezd,” je v članku o projektu pojasnil Peter Plavchan, izredni profesor fizike in astronomije na univerzi George Mason. Kot piše portal IFL Science, bo na podlagi teh, izboljšanih meritev, mogoče bolje določiti parametre temne energije, oceniti bivalnost Zemlji podobnih eksoplanetov in postaviti natančnejše mejnike v razvoju zvezd.
Misija bi tako lahko povečala možnosti, da najdemo planet, na katerem je življenje, kar je eden od pomembnih velikih ciljev sodobne astronomije. “V astronomiji je toliko velikih vprašanj: Kako smo prišli sem? Ali obstajajo drugi planeti, kot je naš? Ali vesoljci obstajajo?” pravi Jamie Tayar, docent za astronomijo na univerzi Florida. “Toda to so zares težka vprašanja in da bi odgovorili nanje, morajo biti meritve res dobre in pravilne.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje