Če v temni noči pogledamo v nebo, se nam vesolje zdi velikansko. In res je. Toda vidimo ga lahko le delček.
“Vesolje je veliko. Ne bi mogli verjeti, kako obširno, velikansko, možgane trgajoče gromozansko je,” je v Štoparskem vodniku po Galaksiji zapisal Douglas Adams.
Njegove razsežnosti se lahko zave vsak, ki je kdaj v jasni, temni noči brez lune in moteče svetlobe pogledal v nebo. Vemo, da je večina zvezd, ki jih vidimo, od nas oddaljena na stotine, tisoče ali milijone milijonov kilometrov. Kako daleč pa je najbolj oddaljena zvezda, katere svetlobo še lahko zaznamo brez pomoči optičnih naprav? Kateri je najbolj oddaljen objekt v vesolju, ki ga lahko vidimo s prostim očesom?
Zvezde – tako zelo daleč, a tako zelo blizu
Danes večina ljudi ve, da razdalje v vesolju merimo s svetlobnimi leti.
To je razdalja, ki jo svetloba oziroma katerokoli drugo elektromagnetno valovanje premeri v enem letu pri hitrosti 300.000 kilometrov na sekundo. Lahko si torej predstavljate, da je svetlobno leto zelo velika razdalja. Na primer: razdalja od Zemlje do Sonca, ki znaša 150 milijonov kilometrov, prevedena v razdaljo svetlobnih let, znaša osem svetlobnih minut ali 0,0000152 svetlobnega leta. Zemlji najbližja zvezda, Alfa v Kentavru, pa je od nas oddaljena dobra štiri svetlobna leta, Betelgeza, najbolj svetla zvezda v Orionu, pa okoli 600 svetlobnih let.
Na prvi pogled se morda zdi, da s prostim očesom vidimo zelo daleč v vesolje. V resnici pa ni tako.
Komajda vidimo čez meje galaksije. S prostim očesom lahko v najboljših pogojih vidimo okoli 9.000 zvezd, piše spletna stran universetoday.com. Pri tem je treba vedeti, da je v naši galaksiji vsaj 100 milijard zvezd. Možgane trgajoče … Nekatere se zdijo svetlejše, sij drugih komaj zaznamo. Vendar vse zvezde, tudi tiste najšibkejše, ki jih lahko vidimo brez optičnih pomagal, še vedno spadajo v našo galaksijo. Najbolj oddaljena zvezda, ki jo s prostim očesom še lahko vidimo, je približno 16.000 svetlobnih let daleč in leži v ozvezdju Kasiopeje. In 16.000 svetlobnih let je v primerjavi z velikostjo naše galaksije malo. Rimska cesta namreč v premeru meri nepredstavljivih 120.000 svetlobnih let.
Večinoma pa s prostim očesom vidimo do 5.000 zvezd in približno en odstotek premera Rimske ceste. To simbolično ponazarja spodnja slika, na kateri so v rdeči krožec zajete zvezde in tisti del galaksije, ki jih lahko vidimo brez pomagal – na sliki ni naša galaksija, temveč ena od spiralnih galaksij, ki je naši podobna.
S prostim očesom vidne galaksije: 3 od okoli 200.000.000.000
Poleg zvezd lahko s prostim očesom vidimo še nekaj bolj oddaljenih objektov, kot sta galaksiji Veliki Magellanov oblak in Andromeda.
Veliki Magellanov oblak je majhna galaksija, ki spremlja našo in je oddaljena približno 160.000 svetlobnih let. Veliko večja Andromeda, velika približno kot Rimska cesta, pa je 2,5 milijona svetlobnih let daleč in je tudi najbolj oddaljen objekt v vesolju, ki ga še lahko vidimo s prostim očesom. Vidimo torej dve galaksiji, pravzaprav tri, če štejemo še tisti del Rimske ceste, ki ga lahko vidimo na nebu. Tri. V vsem vesolju je, po zadnjih izračunih, približno 200 milijard galaksij.
Toda tudi Andromeda je v vesoljskih razmerah čisto blizu nas. Zelo blizu. Možgane trgajoče blizu.
“Rob” vesolja, ki ga še lahko vidimo (z uporabo najmočnejših teleskopov seveda), je od nas oddaljen približno 46,5 milijarde svetlobnih let v vse smeri. Svetloba, ki jo od tam vidimo danes, pa je do nas potovala nekaj več kot 14 milijard let. Zveni protislovno? Pa ni. Tako je, ker se je v času, ko je svetloba z “roba” vesolja potovala do nas, vesolje razširilo in se še vedno širi, o čemer smo že pisali. Kaj leži onkraj? Ne vemo. Vse pa kaže, da še daleč ni konca. Mogoče pa ga tudi sploh ni.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
