Najnevarnejše snovi na svetu: usodnih je lahko že nekaj miligramov

Foto: PROFIMEDIA

Škodljivih snovi je veliko, katera pa je najbolj nevarna? Odgovor ni zelo enostaven. Navsezadnje je lahko nevarna že – kuhinjska sol.

Obstaja kar nekaj snovi, ki lahko človeka ali skupino ljudi ubijejo v zelo kratkem času.

Botulin, strup, ki ga proizvaja bakterija Clostridium botulinum, je najbolj strupena naravno prisotna snov na Zemlji, piše portal Live Science. Z njim se lahko zastrupimo recimo pri uživanju pokvarjene hrane v konzervah ali z okužbo rane. Podobno strupen je tudi VX, ki ga je kot kemično orožje razvila britanska vojska. Obe snovi povzročata paralizo dihalnih mišic. Nevaren je recimo tudi klorov trifluorid, brezbarvni plin, ultrakorozivni brezbarvni plin, ki ga uporabljajo v industriji električnih polprevodnikov. Plin je tako reaktiven, da spontano eksplodira ob stiku z na videz neškodljivimi materiali, kot so voda, pesek in celo pepel že zgorelih snovi.

Nevarna je lahko navadna kuhinjska sol

Toda katera snov je najbolj nevarna? Pri odgovoru na to vprašanje je treba upoštevati kombinacijo učinka in izpostavljenosti, piše Live Science, torej kolikšen je smrtonosni odmerek in kaj vam snov naredi.

Živčni strupi na splošno veljajo za najbolj strupeno kemično orožje zaradi majhnih količin, ki so smrtno nevarne in uničujoče hitrega vpliva na človeško telo: samo 10 miligramov (to je desettisočinka grama) VX je dovolj, da povzroči smrt v nekaj minutah. Kljub temu pa je smrti zaradi zastrupitve z njim relativno malo. V zadnjem desetletju je zaradi zastrupitve z VX umrla le ena oseba.

Medtem se recimo v ZDA vsako leto po nesreči več kot 100.000 ljudi zastrupi z običajnimi gospodinjskimi kemikalijami, kot sta belilo in razkužilo, čeprav te snovi delujejo počasneje in so veliko manj strupene kot VX. In nekatere običajne kemikalije so lahko v kombinaciji usodne. Na primer, kombinacija čistila za odtoke in belila lahko sprosti klor, ki je zelo strupen.

Po podatkih slovenskih zdravstvenih organizacij (NIJZ in Center za klinično toksikologijo in farmakologijo) in medijev, dostopnih na spletu, se Slovenci najpogosteje zastrupljamo oziroma umiramo zaradi zastrupitev z etilnim alkoholom, ogljikovim monoksidom in različnimi zdravili. Gre za akutne zastrupitve. Pri tem niso štete zastrupitve ali smrti s kemikalijami, ki povzročajo smrt ali poškodbe pri dolgotrajnejši izpostavljenosti, kot so strupene snovi v vodi, zraku, hrani, cigaretah …

Če želite oceniti nevarnost, morate zato vedeti, kakšna je verjetnost, da boste naleteli na strupeno kemikalijo, torej tveganje, da ji boste izpostavljeni.

“Tudi zelo nevarna kemikalija ne predstavlja nobenega tveganja, če ni izpostavljenosti,” je za Live Science povedal tiskovni predstavnik Evropske agencije za kemikalije. Botulinski toksin, VX in klorov trifluorid so zato izjemno nevarni, vendar predstavljajo zelo majhno tveganje za povprečnega človeka. Po drugi strani obstajajo tudi snovi, ki so v majhnih odmerkih bistvenega pomena za naše zdravje, pri večji izpostavljenosti pa so lahko smrtonosne. Primer takšne snovi je tista, ki jo imamo vsi doma – kuhinjska sol. Ta je ključnega pomena v naši prehrani, vendar prevelike količine lahko povzročijo resne težave, kot sta visok krvni tlak in popuščanje srca.

Odločitev o tem, katera snov je najbolj nevarna, je težavna tudi zato, ker obstaja veliko načinov, na katere snovi lahko povzročijo škodo. V Evropski uniji predpisi o razvrščanju, označevanju in pakiranju opredeljujejo devet nevarnih lastnosti, vključno s strupenostjo, eksplozivnostjo in jedkostjo. Toda katera od teh je najbolj nevarna, je odvisno od konteksta.

Že omenjeni klor se običajno uporablja kot razkužilo v bazenih, v prvi svetovni vojni pa so ga v obliki koncentriranega plina uporabljali kot kemično orožje. Ključna razlika pa je v tem, da bazeni vsebujejo le majhno količino klora in še ta majhna količina se raztopi v vodi in je nenevarna.

Varnost je v naših rokah

Tako pravega odgovora na vprašanje v naslovu ni. Zavedati pa se je treba, da je varnost pred zastrupitvijo v naših rokah. Navsezadnje vsaka stvar lahko postane nevarna, če z njo ne ravnamo pravilno, vendar pa lahko z določenimi ukrepi zmanjšamo verjetnost škode. Najpomembnejše je tako natančno vedeti, kakšne so nevarnosti in kaj lahko storite, da zmanjšate tveganje. Poznavanje strupenih snovi, izogibanje izpostavljenosti, upoštevanje navodil za uporabo in uporaba zaščitne opreme (rokavic, mask, oblačil), kadar je to potrebno, so garancija za to, da bo nevarnost zastrupitve čim manjša.