Nasa močno spremenila načrte za obisk Lune

Potem ko je ameriška vesoljska agencija večkrat prestavila testni polet astronavtov okoli Lune, je sedaj prvotni načrt opustila in ga prestavila na kasnejše obdobje, s tem pa tudi kasneje načrtovani pristanek.

Misija Artemis II, ki naj bi astronavte ponesla na približno desetdnevno pot okoli Lune, je bila prvotno načrtovana za 8. februar, vendar so zaradi težav pri polnjenju goriva izstrelitveno okno (možne datume izstrelitve) prestavili na april.

Zdaj so načrte precej spremenili.

Posadka tako ne bo obletela Lune, ampak bo ostala bližje Zemlji – poletela bo v nizko Zemljino orbito, kjer bo vadila priklop plovila Orion z lunarnim pristajalnikom (Lunar lander - plovilo, ki bo dejansko pristalo na Luni), je sporočila Nasa.

Tako je misija Artemis II opuščena, dodali pa so novo misijo, ki so jo poimenovali Artemis III, ki pred tem ni bila načrtovana.

Pred tem je ime Artemis III nosila misija za končni cilj, pristanek človeške posadke na Luni.

Zdaj je ta misija preimenovana v Artemis IV in prestavljena vsaj za 10 mesecev – v leto 2028.

Nasa je sicer sporočila, da dodatni polet ne bo upočasnil vrnitve na Luno in da si še vedno prizadeva, da bi leta 2028 izvedla enega ali celo dva pristanka (misiji Artemis IV in V).

Bolje test bližje Zemlji kot pa na Luni

Administrator Nase Jared Isaacman je povedal, da je programu Artemis dodal še en korak, ker ni želel tako dolgih časovnih presledkov med izstrelitvami.

Po njegovih besedah bo dodatni polet v nizko Zemljino orbito pomagal preizkusiti tehnologijo pred pristankom na Luni.

Povedal je, da bi preizkušanje kapsule Orion in lunarnega pristajalnika v nizki Zemljini orbiti zmanjšalo tveganja.

"Veliko raje bi videl, da astronavti preizkusijo integrirane sisteme pristajalnika in Oriona v nizki Zemljini orbiti kot pa kar na Luni," je dejal.

Prav tako bi lahko astronavti v tej misiji preizkusili skafandre, še preden jih bodo dejansko morali nositi na površju Lune.

"Vse to bo pomagalo zmanjšati tveganja za poznejši pristanek," je dejal Isaacman.

Še nezapolnjena "velika luknja" v programu Artemis

Najzgodnejše izstrelitveno okno za novo misijo je aprila, vendar bo natančen datum odvisen od tega, koliko časa bodo zahtevala tehnična dela pri popravilu nosilne rakete, pri kateri so odkrili uhajanje helija.

Isaacman je priznal, da trenutna zasnova programa "ni pot do uspeha".

"Ne moreš imeti enega poleta brez posadke (Artemis I), nato tri leta čakati, obleteti Luno (Artemis II), spet tri leta čakati in nato pristati na njej," je dejal.

Nasin načrt vrnitve na Luno pa ima še eno veliko "luknjo" – pristajalnik (Lunar lander), ki bo astronavte popeljal na Lunino površje, še ni dokončno izbran.

Podjetje SpaceX Elona Muska ima sicer pogodbo za izdelavo pristajalnika, ki bo proti Luni poletel z raketo Starship.

Toda zamude pri razvoju rakete Starship so Naso spodbudile, da je od SpaceX zahtevala nov, bolj poenostavljen načrt za pospešitev vrnitve na Luno.

NASA je za pospešen načrt lunarnega pristajalnika zaprosila tudi konkurenčno podjetje Blue Origin, ki je v lasti Jeffa Bezosa.

Isaacman je dejal, da bi se lahko priklop misije Artemis III v nizki Zemljini orbiti izvedel z enim ali z obema pristajalnikoma.

Zamik razvnel spletne teoretike zarot

Zamik pa je sprožil plaz ugibanj, predvsem na spletnih forumih in družabnih omrežjih, kjer kraljujejo teoretiki zarot, pri katerih vsak zdrs hitro postane "dokaz", da se za tem skriva nekaj več.

Zamuda je tako ponovno obudila trditve, da Nasa zavlačuje iz razlogov, ki jih ne želi povedati na glas.

Ena izmed priljubljenih idej teoretikov zarot je, da agencija poskuša prikriti domnevne "starodavne strukture" na oddaljeni strani Lune.

Te naj bi pričale o tem, da so na Luni nekoč v preteklosti pristali bodisi Nezemljani ali celo starodavna, "pozabljena človeška civilizacija" – o tem si teoretiki zarot niso čisto edini.

Obstoja kakršnih koli "starodavnih struktur" na Luni sicer ni potrdila nobena vesoljska agencija, katerih sonde ali misije s posadko so obkrožile ali pristale na našem edinem naravnem satelitu.