Nova dejstva o medzvezdnem obiskovalcu. Od kod je prišel in koliko je star?

Pred dnevi smo poročali o tem, da so astronomi potrdili, da je v Osončje vstopil "obiskovalec" iz medzvezdnega prostora – tretji te vrste, za katerega vemo.

Približno 19 kilometrov širok objekt, ki so mu nadeli ime 3I/ATLAS, trenutno potuje skozi naš sončni sistem s hitrostjo okoli 240.000 kilometrov na uro in se približuje Soncu.

Skoraj razumljivo je, da si astronomi o tako "eminentnem" vesoljskem objektu želijo vedeti kaj več – recimo od kod je prišel, koliko je star, iz česa je in podobno.

Zdaj slavni fizik verjame, da je razvozlal nekaj skrivnosti vesoljskega gosta.

Harvardski fizik Avi Loeb in študent raziskovalec Šokhruz Kaharov sta namreč uspela izslediti njegovo dosedanjo pot (ali vsaj njen del) iz časa, še preden je vstopil v naš sončni sistem, poroča Mail Online.

To se imenuje retrospektivno sledenje – podobno, kot bi spremljali pot letala in poskušali ugotoviti, od kod je prišlo oziroma kje je vzletelo.

"Staroselec iz naše kozmične soseščine"

Izračunana pot 3I/ATLAS-a vodi do gostejšega dela diska naše galaksije Rimske ceste, kjer se nahajajo starejše zvezde.

Rimska cesta je oblikovana kot ploščat disk, ki se vrti okoli svojega središča, z tanko osrednjo plastjo, kjer nastajajo mlade zvezde, in debelejšo plastjo, v kateri so starejše zvezde.

Loeb je tudi ugotovil, da je objekt doslej prepotoval večjo razdaljo v smeri navpično na ravnino galaksije, kot jo je v istem času prepotovalo Sonce.

To pa po njegovih besedah kaže na to, da je objekt starejši od našega Osončja in da izhaja iz regije galaksije, ki leži nekaj tisoč svetlobnih let nad srednjo ravnino Rimske ceste – namišljeno ravnino, ki poteka skozi njeno središče.

Za primerjavo: naše Osončje se nahaja približno tisoč svetlobnih let od osrednje ravnine (položaj Sonca v naši galaksiji prikazuje sllka v galeriji).

To kaže na to, da je objekt tudi precej star, starejši od Sonca, ki je staro 4,6 milijarde let.

"Povedano preprosto, 3I/ATLAS je med staroselci naše kozmične soseščine," je izjavil Loeb.

Loebova raziskava je pokazala, da je 3I/ATLAS potreboval približno 800 milijonov let, da je prepotoval del Rimske ceste in prispel do našega sončnega sistema.

Okoli 30. oktobra bo 3IATLAS najbližje kakšnemu planetu v Osončju. Marsu se bo približal na 0,4 astronomske enote (približno 60 milijonov kilometrov).

Astronomska enota (AU) je enaka razdalji med Zemljo in Soncem - približno 150 milijonov kilometrov.

Najbližje Zemlji pa bo predvidoma okoli 17. decembra, ko bo od nas oddaljen 2,4 AU (okoli 359 milijonov kilometrov).

Marca 2026 pa bo 3I/ATLAS "švignil" še mimo Jupitra.

Znanstveniki bodo informacije o njegovi poti zbirali z uporabo teleskopov, kot je Observatorij Rubin v Čilu, in morda tudi s pomočjo vesoljskega teleskopa James Webb.

Kaj vemo o ostalih dveh znanih medzvezdnih gostih?

Nova raziskava se je poglobila tudi v skrivnostni izvor drugih dveh znanih medzvezdnih objektov, ki sta preletela naš sončni sistem – 2I/Borisova in 1I/Oumuamue.

Za slednjo Loeb še vedno trdi, da morda ni bila navaden vesoljski kamen, temveč zunajzemeljska sonda.

Loeb in Kaharov sta ugotovila, da so vsi trije objekti starejši od Sonca. Loeb je dejal, da se je 1I/Oumuamua pred vstopom v naš sončni sistem leta 2017 gibala po precej stabilni poti med bližnjimi zvezdami.

To pa kaže na to, da prihaja iz tankega diska, kjer prebivajo mlajše zvezde.

Po podatkih, ki sta jih objavila v reviji Astronomy & Astrophysics je potrebovala približno eno milijardo let, da je prepotovala galaktični disk z nasprotne strani.

V primerjavi z več kot 4,6 milijarde let starim 3I/ATLAS-om, je Oumuamua stara "le" eno do dve milijardi let – skoraj "otrok" v 14 milijard let starem vesolju..

Medtem je 2I/Borisov približno enako star kot naša zvezda, se pravi okoli 4,6 milijarde let – nekakšen "mlajši odrasli".

Ta komet je potreboval približno 1,7 milijarde let, da je prečkal Rimsko cesto in dosegel naše sončno območje iz tankega diska mlajših zvezd.