Menu Item
Astronomi so v naši vesoljski soseščini odkrili planet, trikrat masivnejši od Zemlje. Leži v območju okoli matične zvezde, ki potencialno omogoča življenje.
Eksoplanet, poimenovan TOI-715 b, je od nas oddaljen “samo” 137 svetlobnih let, kar je za našo tehnologijo sicer popolnoma nedosegljiva razdalja, za vesoljske razmere pa čisto blizu.
Njegovo odkritje pa je razburilo astronomsko skupnost, piše spletni portal earth.com, saj gre za tako imenovano “superzemljo”, planet, ki se nahaja v tako imenovanem konservativno naseljivem območju okoli njegove matične zvezde.
Za konservativno naseljivo območje v okolici zvezd je značilno, da je na planetih znotraj tega območja možno vzdrževanje temperatur, ki omogočajo obstoj tekoče vode, ki je ključnega pomena za nastanek in obstanek življenja, kakršnega poznamo.
Seveda pa je za obstoj tekoče vode pomembnih še veliko drugih dejavnikov, recimo atmosfera – v našem Osončju na primer se poleg Zemlje v konservativnem naseljivem območju nahajata tudi Venera in Mars, vendar pa na nobenem od njiju življenje (vsaj trenutno) ni mogoče, razmere pa tudi ne dopuščajo obstoja tekoče vode, kar pa ne pomeni, da je v preteklosti tam ni bilo.
S superzemljo astronomi označujejo planete, ki so masivnejši od Zemlje, in imajo do desetkrat večjo maso od nje, ter so lahko sestavljeni iz plina, kamnin ali kombinacije obojega. Po podatkih Nase so jih doslej v naši galaksiji odkrili 1.682.
Planet TOI-715 b ima premer približno 1,5 premera Zemlje in okoli trikrat tolikšno maso, kot naš planet.
Od svoje matične zvezde, rdeče pritlikavke, je oddaljen manj kot Zemlja od Sonca, za en obhod okoli nje pa potrebuje malo več kot 19 zemeljskih dni.
Je najmanjši potencialno naseljivi planet, ki ga je odkril teleskop za iskanje eksoplanetov TESS in ima možnosti, da ga bodo v prihodnosti raziskovali s “paradnim konjem” vesoljskega opazovanja, teleskopom James Webb. Ta utegne pokazati, ali ima planet atmosfero in ali bi ga lahko uvrstili med “vodne planete”, torej tiste, na katerih obstaja voda v tekoči obliki.
Izraz superzemlja se nanaša le na velikost eksoplaneta, ne pomeni pa, da je nujno podoben našemu domačemu planetu. O pravi naravi teh planetov lahko bolj ali manj ugibamo, saj v našem osončju nimamo ničesar podobnega in vse kar o njih izvemo, vemo iz opazovanj s teleskopi, ki pa kljub vedno bolj natančnim podatkom še vedno ne dajejo dovolj “ostre slike” o teh planetih, ki pa so, kot kaže, precej pogosti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje