"Menim, da bomo zelo kmalu dobili dokument, ki bo vseboval trdne dokaze o biološkem podpisu na eksoplanetu," pravi astrofizičarka Rebecca Smethurst.
Po uglednih kotičkih astronomske in astrobiološke skupnosti se širijo govorice, da je vesoljski teleskop James Webb našel planet z močnimi dokazi o življenju, piše portal Ars Tecnica.
Začelo se je s člankom, objavljenim v britanski reviji The Spectator, z naslovom: “Ali smo pravkar odkrili nezemljane?” Članek je vseboval komentarje nekaterih priznanih britanskih znanstvenikov, vključno z astrofizičarko Rebecco Smethurst, ki je dejala: “Mislim, da bomo zelo kmalu dobili dokument, ki bo vseboval trdne dokaze o biološkem podpisu na eksoplanetu.” Olje na ogenj pa je prilil britanski astronavt Tim Peake, ki je dejal: “Potencialno je teleskop Jamesa Webba (JWST) že našel tuje življenje … vendar tega seveda ne želijo objaviti ali potrditi, dokler rezultati ne bodo v celoti pojasnjeni. Vendar smo našli planet, za katerega se zdi, da oddaja močne signale biološkega življenja.”
“Ne” iz Nase ni najbolj trden
Kot piše Eric Berger v Ars Tecnici, so mu pri Nasi odgovorni za teleskop Webb na vprašanje, ali so našli življenje na planetu zunaj Osončja ali vsaj močne dokaze o življenju na takšnem planetu, odgovorili, da ga niso. “Ampak to ni bil trden ne,” piše Berger.
“JWST ni našel dokončnih dokazov o življenju na eksoplanetu,” pove Nicole Colon iz ekipe, ki preučuje podatke s teleskopa. Dodala pa je, da znanstveniki pričakujejo, da bodo prihodnja opazovanja privedla do “začetne identifikacije potencialnih bioloških podpisov, ki bi lahko naredili bivalnost za določen eksoplanet bolj ali manj verjetno”. “Prihodnje misije bodo potrebne za dokončno ugotovitev bivalnosti eksoplaneta,” je še povedala Colon. Z drugimi besedami, znanstveniki menijo, da bodo v prihodnje pridobili prve dokaze, da na enem od eksoplanetov obstaja življenje.
Znanost ostaja previdna pri izjavah
Čeprav tega ni rekla, je Colon zagotovo mislila na K2-18 b, eksoplanet, ki je 8,6-krat masivnejši od Zemlje in je od Osončja oddaljen 120 svetlobnih let, piše Berger. Astronomi menijo, da gre za “hyceanski” eksoplanet, kar pomeni, da ima na svoji površini vodne oceane in atmosfero, bogato z vodikom. (Hycean je angleška skovanka iz besed “hydrogen” (vodik) in “ocean”, op. a.)
Astronomi so ta planet najprej preučevali z vesoljskim teleskopom Hubble, vendar se je njihovo zanimanje zanj še povečalo, ko je precej močnejši teleskop Webb izvedel nekaj zanimivih opazovanj. Med molekulami, ki jih je našel Webb v atmosferi planeta, je bil tudi dimetil sulfid.
Gre za organsko spojino s kemijsko formulo S(CH3)2, vnetljivo tekočino, ki vre pri 37 stopinjah in ima značilen neprijeten vonj. Tega ste morda zavohali, če ste kdaj kuhali zelje, koruzo, rdečo peso ali morske sadeže. Je pa tudi del presnovnega procesa fitoplanktona v zemeljskih oceanih, piše Wikipedija. Gre torej za snov, ki jo proizvaja samo življenje. Sama prisotnost dimetil sulfida seveda še ne dokazuje obstoja življenja na K2-18 b, toda če tam obstaja, je to zagotovo podatek, ki nam lahko povzroči kurjo polt, piše Berger.
Ob tem dodaja, da je o tem, ali smo res že odkrili življenje na eksoplanetu, govoril tudi z nekaterimi drugimi znanstveniki, ki bi o tem lahko vedeli kaj več, vendar tega morda ne bi bili pripravljeni javno povedati.
Znanstveniki so vsekakor navdušeni nad opazovanji, ki jih je Webb izvedel o eksoplanetu K2-18 b, piše Berger. Vendar pa poteka močna razprava o opazovanjih, ki morda obetajo. Kot pove Colón, potrebujemo več podatkov in po možnosti nove instrumente, da bi lahko dokončno rekli kaj natančnejšega. “Dejstvo je, da je znanost le redko tako dokončna ali tako hitra, kot bi si želeli, vendar sčasoma pride do resnice. Poskusimo torej uživati v vožnji,” svoj članek zaključuje Berger.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje