Za največjo zbirko morskih odpadkov na svetu med Kalifornijo in Havaji ni odgovoren nihče, čeprav predstavlja veliko grožnjo življenju v oceanu.
Med Kalifornijo in Havaji plava “otok”, ki ga nihče ne obišče, čeprav je velik kot dve Franciji.
V resnici je to nepredstavljivo velika plavajoča zaplata odpadkov, ki jo imenujejo “Veliko pacifiško smetišče” ali “Velika pacifiška zaplata smeti” (angleško: Great Pacific Garbage Patch) in je največja zbirka morskih odpadkov na svetu.
Gre za zaplato plavajočih odpadkov, večinoma iz plastike, ki jo bolj ali manj na mestu vzdržujeta dva velika oceanska vrtinčasta tokova. Prvi je nanj leta 1997 naletel Charles Moore, ustanovitelj Fundacije za raziskovanje morja Algalita. Moore to človeško “zapuščino” preučuje še danes. Njegova ekipa pa je na odpravi leta 2014 z droni ugotovila, da je količina smeti približno stokrat večja, kot so sprva predvidevali, piše portal punkufer. Danes ocenjujejo, da plastika, ki tvori otok, tehta skoraj sto tisoč ton in pokriva približno 1,6 milijona kvadratnih kilometrov oceanske površine.
Na območju se srečujejo nerazgradljivi odpadki tako z zahoda kot z vzhoda, torej azijske in ameriške celine. Celoten “otok” je omejen s severnopacifiškim subtropskim vrtincem, ki ga tvorijo Kalifornijski tok, Severni ekvatorialni tok, tok Kurošijo in Severni pacifiški tok. Središče, kjer plava odvržena plastika, je miren del večnega zatišja.
Leglo mikroplastike, ki vdira v prehranjevalno verigo
Verjetno ni treba posebej poudarjati, kakšno nevarnost za oceansko življenje predstavlja zaplata.
Živali se lahko vanje zapletejo, poškodujejo ali celo poginejo, če odpadke zaužijejo. Pri razpadanju plastike zaradi izpostavljenosti sončni svetlobi pa se sproščajo škodljive kemikalije, ki ogrožajo alge in plankton, ki so osnova prehranjevalne verige. To pomeni, da strupene kemikalije in mikroplastika prehajata v vse ostale člene prehranjevalne verige, vse do človeka. Tihi ocean je namreč največje ribolovno območje na Zemlji.
So pa znanstveniki odkrili še nekaj presenetljivega: na plastiki pacifiškega smetišča so našli napredne skupnosti organizmov iz obal, za katere še ni jasno, ali so na to območje prispeli na plavajočem smetju ali na kakšen drug način. O tem smo pisali tudi mi. To pa pomeni, da odpadki ne vplivajo le na okolje, ampak tudi na premikanje vrst daleč od njihovih naravnih habitatov.
Odgovornosti ne prevzema nihče
Ne glede na to, da odpadki prihajajo iz mnogih držav, pa zanje odgovornosti ne prevzema nihče.
Tako odstranjevanje odpadkov in reševanje tega globalnega problema ostaja na ramenih nadnacionalnih organizacij ali zasebnih pobud. Ena takih je The Ocean Cleanup (Čiščenje oceana), ambiciozen projekt za odstranjevanje plastičnih odpadkov iz oceanov in preprečevanje njihovega nadaljnjega kopičenja. Ustanovil ga je Boyan Slat, nizozemski inženir in okoljski aktivist – leta 2013, ko je bil star le 18 let.
Odstotek čistega dobička proizvajalcev plastike bi bil dovolj
Vendar je čiščenje tako velikega območja povezano tudi s stroški.
Projekt Ocena Cleanup je septembra letos na svoji spletni strani objavil, da bi z današnjim tempom lahko zaplato očistili v desetih letih, kar bi stalo 7,5 milijarde dolarjev (nekaj več kot 7,2 milijarde evrov). Glede na to, za kaj vse človeštvo zapravlja denar, se to morda ne zdi veliko, a je vsota za zasebni projekt vseeno velikanska.
Za bolj plastično predstavitev so poskrbeli kar na spletnih straneh projekta: Letna poraba za noč čarovnic v ZDA znaša 10,6 milijarde dolarjev (okoli 10,1 milijarde evrov); za hrano za hišne ljubljenčke so Američani v letu 2024 porabili 66,9 milijarde dolarjev (66,1 milijarde evrov); skupno neto premoženje desetih najbogatejših ljudi znaša 1.660 milijard dolarjev (približno 1.591 milijard evrov), medtem ko 1 odstotek letnih čistih dobičkov svetovnih proizvajalcev plastike znaša 7,2 milijarde dolarjev (6,9 milijarde evrov).
Stroški, ki jih plastika povzroča svetovnim gospodarstvom, industrijam in okolju, znašajo 2.500 milijard dolarjev (približno 2.400 milijard evrov), so zapisali na spletnih straneh septembra letos.
Napovedi glede problema Velike pacifiške zaplate pa niso optimistične, saj so nedavne raziskave pokazale, da je količina plastike na površju le vrh ledene gore. Oceanografi trdijo, da večina odpadkov konča na dnu morja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!