Na plastičnih odpadkih sredi Tihega oceana so raziskovalci odkrili nove ekosisteme. Znanstvenike je presenetilo predvsem dejstvo, da so na odpadkih našli zelo veliko število obalnih vrst, za katere ne vedo natančno, kako so na njih prišle, niti kako so sredi oceana preživele.
Znanstveniki so na plastičnih odpadkih, ki se med Kalifornijo in Havaji kopičijo v Tihem oceanu, prišli do presenetljivega odkritja. V tako imenovanem ‘velikem pacifiškem smetišču’, razprostrtem na skoraj milijon kvadratnih kilometrih, se namreč vzpostavljajo trajni ekosistemi s številnimi živimi bitji, katerih naravni življenjski prostor se sicer nahaja na tisoče kilometrov stran.
Nova študija, ki je bila nedavno objavljena v reviji Nature Ecology & Evolution, je razkrila, da je na desetine vrstam obalnih nevretenčarjev uspelo preživeti in se razmnoževati na plastičnih odpadkih, ki že leta plavajo v oceanu.
Vzpostavljanje novih ekosistemov omogočajo predvsem plastični odpadki, ki se za razliko od organskih snovi ne razgrajujejo oziroma se razgrajujejo zelo počasi, kar daje bitjem možnost, da več let živijo in se razmnožujejo na odprtem oceanu. Onesnaženost oceanov s plastiko tako omogoča nastanek novih plavajočih ekosistemov z vrstami, ki sicer ne bi mogle preživeti na odprtem morju.
Presenetljivo velik delež obalnih vrst
“Presenetljivo je bilo videti, kako pogoste so obalne vrste na plavajočih odpadkih sredi morja. Našli smo jih kar na 70 odstotkih najdenih odpadkov,” je za CNN povedala znanstvenica z Nacionalnega inštituta za prehrano in kmetijstvo ter glavna avtorica študije Linsey Haram.
Skupina znanstvenikov je v sklopu raziskave med novembrom 2018 in januarjem 2019 preučila 105 plavajočih plastičnih odpadkov. Na njih so odkrili kar 484 primerkov morskih nevretenčarjev, ki pripadajo 46 različnim vrstam. Od teh je bilo kar 80 odstotkov vrst, katerih življenjski prostor je sicer obala.
Kot je povedala Haram, jih je tako velik delež obalnih vrst presenetil, saj so pričakovali nasprotno, torej veliko več avtohtonih oceanskih vrst. “Na dveh tretjinah preučenih odpadkov smo našli tudi skupnosti obeh vrst. Ti sta tekmovali za življenjski prostor, na nekakšen način pa verjetno tudi sodelovali,” je dodala.
Ni znano, kako so obalne vrste prišle sredi oceana
Znanstveniki še ne vedo natančno, kakšne posledice utegne prinesti vnos novih vrst na območje odprtega oceana.
“Verjetno se na teh novih ekosistemih odvija tekma za življenjski prostor, ki je sredi oceana redka dobrina, prav tako za hrano. Ob tem se organizmi jedo tudi med sabo. Za zdaj je še težko z gotovostjo trditi, kaj natančno se dogaja v teh novih ekosistemih. Smo pa bili v času raziskave priča primerom, ko so obalne morske vetrnice jedle oceanske vrste. Med vrstami torej obstaja neke vrste plenilstvo,” je pojasnila.
Ob vsem pa se znanstveniki ubadajo predvsem z natančnim odgovorom na osnovno vprašanje. Kako so obalne vrste na odpadke sploh prišle in na njih celo uspele preživeti. “Ni natančno znano, ali obalne vrste na odpadke pridejo že ob obali, ali so jih sposobne ‘kolonizirale’ po tem, ko že plavajo na odprtem morju,” se sprašuje Haram.
Veliko pacifiško smetišče (vir: PROFIMEDIA)
Veliko pacifiško smetišče se razprostira na območju, velikem okoli milijon kvadratnih kilometrov, kar je za skoraj dve ameriški zvezni državi Teksas. Gre za največje območje kopičenja oceanske plastike na svetu. Zaplata plastike se ustvarjajo znotraj velikega vrtinca, ki je največji vrteči se krožni morski tok na svetu. Odpadke, ki pridejo na območje vrtinca, odnaša proti sredini, kjer ostanejo in se kopičijo v velike vrtince smeti. Je pa zmotno prepričanje, da se znotraj tega območja ustvarjajo otoki iz plastičnih odpadkov. Območje na prvi pogled namreč izgleda kot čista modra morska gladina. Dlej kot pa jo opazujete, več plastike opazite. Kot če ponoči gledamo v temno nebo in opazimo čedalje več zvezd.
Zadnja leta plastiko na območju zbirajo s pomočjo posebnih mrež, pritrjenimi na ladje. Strokovnjaki ocenjujejo, da na tem območju plava okoli 80.000 ton plastičnih odpadkov. Za večino teh naj bi bila kriva ribiška industrija. Na svetu se letno proizvede okoli 460 milijonov ton plastike, manj kot deset odstotkov plastičnih odpadkov se reciklira.
