Osupljivo odkritje v Mehiki: arheologi našli 1.400 let staro grobnico

Arheologi so v južni Mehiki odkrili 1.400 let staro zapoteško grobnico, okrašeno z umetelnimi rezbarijami. Odkritje so označili za "najpomembnejšo arheološko najdbo zadnjega desetletja".

Grobnica v kraju San Pablo Huitzo v zvezni državi Oaxaca je delo zapoteške kulture; po navedbah mehiškega Nacionalnega inštituta za antropologijo in zgodovino (INAH), objavljenih prejšnji teden, je nastala okoli leta 600.

Med številnimi dobro ohranjenimi detajli izstopa kip sove, ki kraljuje nad vhodom v grobno komoro. V njenem kljunu je upodobljena moška glava, ki po oceni inštituta INAH verjetno predstavlja tam pokopanega pokojnika.

V Mehiki še danes živi več sto tisoč govorcev zapoteškega jezika. V kulturi Zapotekov sove simbolizirajo noč in smrt.

Najdišče krasijo tudi večbarvne stenske poslikave s simboli moči in smrti. Na pragu grobne komore sta vrezani podobi dveh človeških figur z različnimi predmeti v rokah; strokovnjaki inštituta menijo, da gre verjetno za varuha grobnice.

V notranjosti komore je "izjemna" stenska poslikava v oker, beli, zeleni, rdeči in modri barvi. Prikazuje sprevod ljudi, ki nosijo vreče kopala – drevesne smole, ki so jo med obredi sežigali kot kadilo.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je na petkovi novinarski konferenci poudarila pomen najdbe. "Zaradi ohranjenosti in podatkov, ki jih prinaša, gre za najpomembnejše arheološko odkritje zadnjega desetletja v Mehiki," je dejala.

Tudi mehiška ministrica za kulturo Claudia Curiel de Icaza je poudarila, da gre za "izjemno odkritje", saj ponuja vpogled v zapoteško kulturo ter "njeno družbeno ureditev, pogrebne obrede in verovanje, ki so se ohranili v arhitekturi in poslikavah".

Multidisciplinarna ekipa inštituta INAH si zdaj prizadeva za zaščito najdišča in nadaljuje raziskave. To vključuje utrjevanje stenskih poslikav, ki so po navedbah inštituta zaradi drevesnih korenin, žuželk in hitrih okoljskih sprememb v "krhkem stanju".