Ali ljudi okoli sebe pogosto spravljate ob živce, pa ne veste, zakaj?

Skladno z raziskavo iz leta 2023, ki je bila objavljena v reviji The International Journal of Listening, so dobre poslušalske sposobnosti ključne za grajenje zaupanja, krepitev odnosov in celo za uspeh pri delu. A živimo v času, ko nas nenehno nekaj moti in odvrača našo pozornost, od neprestanih obvestil do prenatrpanih urnikov in poskusov večopravilnosti – resnično prisluhniti sogovorniku je lahko zelo težko.

Kot izsledke raziskave povzemajo na portalu BestLife, pa je biti dober poslušalec precej težko. Povprečen človek si namreč zapomni le približno 25 odstotkov tistega, kar sliši v pogovoru, kar pomeni, da večina med nami presliši ključne podrobnosti in se s sogovornikom ne poveže. Tako sogovornike lahko spravimo v slabo voljo, pa čeprav to počnemo povsem nehote.

Kako torej ugotoviti, ali ste razvili slabe poslušalske navade, in kako jih odpraviti? Strokovnjaki za komunikacijo so zbrali in razčlenili najpogostejše znake, ki kažejo, da niste tako pozorni, kot bi morali biti.

Sogovornika prekinjate

Prekinjanje sogovornika velja za očitno slabo navado, a morda se ne zavedate, da so lahko nekatere vaše na videz dobronamerne geste med pogovorom prav tako moteče.

"Nekateri med nami imamo sicer dobre namene – mislimo, da vemo, kaj bo nekdo povedal, in mu v želji, da bi ga 'privedli do cilja', dokončamo stavek," sta pojasnila psihologa James in Suzann Pawelski, avtorja knjige Happy Together: Using the Science of Positive Psychology to Build Love That Lasts (Srečna skupaj: Uporaba pozitivne psihologinje za trajno ljubezen, op. p.).

"Tudi če imamo prav, je prekinjanje skoraj vedno razumljeno kot zelo nespoštljivo in vsiljivo. Konec koncev ne znamo brati misli. Drugemu bi morali dovoliti, da zaključi misel, ter mu izkazati spoštovanje in dati čas, da izrazi svoje ideje do konca," sta še poudarila psihologa.

Pogovor hitro obrnete nase

Prijatelj vam pripoveduje o nedavnih počitnicah, vi pa začnete govoriti o svojem potovanju pred petimi leti. Do neke mere je to lahko znak sočutja ali želje po skupni izkušnji – a hitro lahko preide v samovšečno vedenje.

"Gre za negativno vedenje, ki lahko zlahka povzroči težave tako v zasebnih kot poklicnih odnosih, saj deluje sebično," sta pojasnila zakonca Pawelski. "Ko pogovor takoj preusmerimo nase, sogovorniku posredno sporočamo, da nas ne zanima, kar nam želi povedati," sta dodala.

Ne postavljate vprašanj

Pogovor je izmenjava misli in informacij – in mora potekati v obe smeri. Dobri poslušalci sogovorniku postavljajo smiselna vprašanja, ki pogovor ohranjajo živ in uravnotežen. Slabi poslušalci tega ne počnejo.

"Pogovori pogosto umrejo na neroden način, kadar ne postavljamo vprašanj," je po poročanju omenjenega portala dejala strokovnjakinja za zmenke Celia Schweyer. "Poleg tega, da pogovor enostavno zamre, lahko pomanjkanje vprašanj pomeni tudi, da vas ni dovolj zanimalo, da bi sledili pogovoru. Včasih pa to celo daje vtis, da vam ni mar za osebo, ki govori," je dodala.

Pretirano prikimavate

Prikimavanje je pogosto razumljeno kot pozitivna telesna govorica, saj daje občutek, da pozorno poslušate. A če deluje, kot da to počnete avtomatično, bo sogovornik to prav gotovo opazil.

"Pretirano prikimavanje kaže predvsem na to, da v resnici ne poslušate, temveč samo ustrežete sogovorniku in le navidezno kažete zanimanje za pogovor," je opozorila Schweyer. Z vadbo aktivnega poslušanja bo tudi prikimavanje postalo bolj naravno in iskreno, je dodala.

Izogibate se očesnemu stiku s sogovornikom

Eden ključnih elementov telesne govorice, ki ločuje dobre poslušalce od slabih, je ohranjanje očesnega stika. "Ko se izogibamo očesnemu stiku s sogovornikom, pogosto spregledamo neverbalne signale – izraze na obrazu, držo telesa, geste – ki ustvarjajo čustveni kontekst tega, kar želi oseba sporočiti," je pojasnila psihologinja Kristin Bianchi, specializirana za zdravljenje anksioznih motenj.

Očesni stik je torej več kot le vljudnost – je ključni del celostnega poslušanja, ki omogoča boljše razumevanje sogovornikovega sporočila. Čeprav je izogibanje očesnemu stiku včasih povezano z anksioznostjo ali motnjami, ki zahtevajo poglobljeno obravnavo, je v mnogih primerih vzrok precej preprostejši – vaša pozornost preprosto tava drugam.

"Zelo pogosto je naš očesni stik okrnjen zato, ker govorimo, medtem ko svojo pozornost delimo med sogovornika in kakšen moteč predmet v okolici, kot so pametni telefoni, prenosniki ali televizija," je dejala Bianchi in dodala: "Če se boste bolj potrudili gledati ljudi v oči, ko z njimi govorite, boste opazili, da se bodo tudi vaše poslušalske navade občutno izboljšale."