Plesen "faraonovega prekletstva" bi zdaj lahko reševala življenja

Plesen z znanstvenim imenom Aspergillus flavus (A. flavus) ima temačno preteklost.

Ko so v 20. letih preteklega stoletja v Egiptu našli bogato opremljeno grobnico faraona Tutankamona, so ljudje, povezani z odkritjem, kmalu po odkritju začeli skrivnostno umirati.

V medijih se je začela širiti zgodba o faraonovem prekletstvu. O njem smo pisali tudi mi v članku Tutankamonovo prekletstvo: grobnica, ki je usodno vplivala na njene odkritelje

Kasnejše raziskave pa so nenadnim smrtim nadele bolj naravno podobo.

Nekatere od njih bi lahko povzročile spore glive A. flavus. Te so bile, kot so pokazale raziskave, več tisočletij zaprte v grobnici, nato pa povzročile smrtonosne pljučne okužbe pri ljudeh, ki so v grobnico vstopili.

Podoben vzorec so opazili tudi v 70. letih prejšnjega stoletja, ko je po vstopu v grobnico poljskega kralja Kazimira IV. umrlo kar 10 od 12 znanstvenikov, kar so prav tako povezali z izpostavljenostjo tej plesni.

Slab sloves, ki si ga je pridobila plesen, pa bi morda lahko odpravilo novo odkritje.

Plesen proizvaja spojine, ki uničujejo nekatere rakave celice

Kot piše portal BBC Science Focus, bi lahko smrtonosna gliva zdaj reševala življenja, saj bi lahko igrala ključno vlogo v boju proti raku.

Raziskovalci s Pensilvanske univerze v ZDA so namreč iz nje pridobili novo spojino, ki učinkovito uničuje rakave celice.

V študiji, objavljeni v reviji Nature Chemical Biology, so znanstveniki pokazali, da A. flavus proizvaja doslej neznane molekule, ki so jih nato kemično prilagodili in testirali na človeških levkemičnih celicah.

Dve spojini, poimenovani asperigimicini, sta pokazali močno protirakavo delovanje. Ena od njiju je delovala enako učinkovito kot dve že odobreni zdravili ameriške agencije za hrano in zdravila FDA (Food and Drugs Agency).

Malo znanstvene razlage

"Vemo, da imajo glive izjemen potencial za tvorbo bioaktivnih molekul," je za BBC Science Focus povedala vodilna avtorica raziskave, profesorica Sherry Gao. "A do zdaj smo odkrili le majhen delež teh potencialnih spojin."

Raziskovalna ekipa je ugotovila, da A. flavus proizvaja vrsto molekul, imenovanih RiPP, kar je kratica za ribosomsko sintetizirane in po-translacijsko modificirane peptide.

Ti peptidi (verige aminokislin) so znani po svojih kompleksnih strukturah in močnem biološkem delovanju, vendar so jih v glivah do zdaj odkrili le zelo malo.

Ekipa je izolirala štiri RiPP-e.

Dva od njih sta bila izjemno učinkovita proti levkemičnim celicam. Tretjega, umetno spremenjenega z maščobno molekulo, so primerjali z zdraviloma, ki v ZDA predstavljata standardno kemoterapijo, in ugotovili, da je bil prav tako učinkovit.

"Z modifikacijo smo spojini bistveno izboljšali sposobnost vstopanja v celico,« je pojasnila Gao. "Ko je enkrat v celici, domnevamo, da nekako preprečuje delitev celic."

"Narava nam je podarila neverjetno lekarno"

Gao je poudarila, da bo potrebnih še veliko raziskav, da bi ugotovili, kako točno RiPP-i ciljajo na rakave celice in zakaj so bili učinkoviti pri levkemiji, ne pa tudi pri drugih vrstah raka, ki so jih testirali.

Ekipa načrtuje tudi vzpostavitev platforme za iskanje novih potencialno uporabnih spojin iz gliv. 95 odstotkov gliv po svetu je po njenih besedah še vedno neznanih znanosti.

"Plesni so nam na primer dale penicilin," je dejala Gao. "Narava nam je podarila neverjetno lekarno. Na nas je, da odkrijemo njene skrivnosti."