Pljučem sveta se lahko že do leta 2050 zgodi najhujše (VIDEO)

V naslednjih 25 letih bo amazonski deževni gozd izpostavljen tolikšnemu stresu, da to lahko povzroči njegov popolni propad, kaže nova študija.

V reviji Nature je bila objavljena nova študija, po kateri bi amazonski deževni pragozd kmalu dosegel kritično točko. Ta bi lahko že do leta 2050 pripeljala do delnega ali v najslabšem primeru do popolnega propada pljuč sveta, kot pragozd tudi imenujemo.

“Bližamo se potencialni veliki kritični točki in morda smo ji bližje (tako na lokalni ravni kot v celotnem sistemu), kot smo mislili prej,” je povedal glavni avtor študije Bernardo Flores.

Raziskovalci so do ugotovitve prišli tako, da so uporabili podatke iz računalniških modelov in preteklih opazovanj ter opredelili pet ključnih dejavnikov, ki obremenjujejo največji deževni gozd na svetu: globalno segrevanje, letno količino padavin, intenzivnost sezonskih padavin, dolžino sušnega obdobja in krčenje gozdov, piše revija Science Alert.

Nato so analizirali te stresne dejavnike, da bi ugotovili, kje so njihove posamezne mejne vrednosti, ki lahko sprožijo lokalni, regionalni ali popoln propad, in na kateri točki se lahko združijo v “prelomno točko”, kjer lahko že majhen stres povzroči drastično spremembo ekosistema.

Amazonski pragozd morda ne požira več viška ogljikovih emisij, ampak ga proizvaja

Ugotovili so, da je kombinacija sprožilcev lahko usodna.

Ocenili so namreč, da bo do leta 2050 od 10 do 47 odstotkov amazonskega deževnega gozda izpostavljenega tolikšnemu stresu, da bi lahko sprožili “nepričakovane ekosistemske spremembe in potencialno poslabšali regionalne podnebne spremembe”.

“V osrednjem delu Amazonije se vse pogosteje pojavljajo kompleksne motnje,” je pojasnil Flores. “Če bodo te motnje delovale sinergično, bomo morda opazili nepričakovane ekosistemske spremembe na območjih, ki so prej veljala za odporna, kot so vlažni gozdovi zahodne in osrednje Amazonije.”

Če bi se to zgodilo, to ne bi vplivalo le na deževni gozd. Obsežne površine dreves v Amazoniji delujejo kot ogromen “požiralnik” ogljika, ki vpliva na podnebje na svetovni ravni. Zaradi krčenja gozdov in podnebnih sprememb pa bi se lahko zgodilo, da bi gozd izločal več ogljika, kot ga požira, kar se po mnenju študije iz leta 2021 morda že dogaja. Južna območja pragozda efektivno že proizvedejo več ogljika, kot ga lahko absorbirajo.

Pragozd se je naravi upiral 65 milijonov let, človeku se ne bo mogel

“Imamo dokaze, ki kažejo, da lahko naraščajoče temperature, ekstremne suše in požari vplivajo na delovanje gozda in spremenijo, katere drevesne vrste se lahko vključijo v gozdni sistem,” je povedala soavtorica študije Adriane Esquivel Muelbert.

“S pospeševanjem globalnih sprememb se povečuje verjetnost, da bomo priča pozitivnim povratnim zankam, v katerih se izguba gozda ne bo popravila sama od sebe, temveč se bo še okrepila,” je dejala.

Znanstveniki so v študiji navedli tudi ukrepe, ki bi lahko učinke stresnih dejavnikov zmanjšali in morda preprečili, da bi amazonski pragozd, ki se je spremembam upiral zadnjih 65 milijonov let, v dobi človeka izginil. “Ohranitev odpornosti amazonskega gozda v antropocenu bo odvisna od kombinacije lokalnih prizadevanj za odpravo krčenja in degradacije gozdov ter razširitev obnove z globalnimi prizadevanji za ustavitev emisij toplogrednih plinov,” so zapisali raziskovalci.