Po močni ohladitvi in vetru: strokovnjakinja svetuje, kako poskrbeti za vrt

Zima je v zadnjih nekaj dneh pokazala, da se ne misli tako hitro posloviti in je še enkrat "zamahnila z repom".

Napoved nizkih temperatur in snega pa je verjetno prestrašila mnoge, ki so zaradi skoraj treh tednov pomladnih temperatur pohiteli in na vrtu že posejali ali posadili prve vrtnine, ki so morda že pokukale na plano.

Na srečo do pozebe tokrat ni prišlo, saj so jo preprečili veter in oblaki, je pa vsaj ponekod na jugovzhodu in tudi drugod po višjih predelih vrtove pobelil sneg.

Ker je večinoma moker in težek, je lahko potlačil prve bilke, v vsakem primeru pa je za rastline predstavljal šok.

Tokrat se pozebe še ne bi smeli bati, a so bili nekateri neučakani

"V resnici se pozebe v vrtovih še vsaj mesec dni, kljub napovedim nizkih temperatur, še ne bi smeli bati," je za N1 povedala Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in poljedelstvo s Kmetijsko-gozdarskega zavoda v Mariboru.

"V tem času še na vrtu ne bi smelo biti nič zelenega, ampak mnogi so neučakani in so že ob prvih močnejših sončnih žarkih sejali in sadili," je pojasnila.

Tako je na kakšnem vrtu morda že na plano pogledala solata, ali ohrovt, ali celo krompir.

Kaj naj torej naredimo, saj obstaja možnost, da zima tudi tokrat še ni rekla zadnje – nizke temperature in sneg lahko vsako leto pričakujemo še vse do konca aprila. Tudi v prihodnjih dneh prav toplo ne bo, jutranje temperature bodo okoli ledišča, najvišje dnevne pa okoli 10 stopinj Celzija. Tudi vetra se še ne bomo povsem znebili.

Na pozebo se je treba pripraviti nekaj dni vnaprej

"Bistveno pri ukrepih v zvezi s pozebo je, da se nanjo pripravimo," je dejala strokovnjakinja. "Danes za možnosti pozebe izvemo vsaj nekaj dni, lahko tudi teden vnaprej in zato lahko ukrepamo."

Kot je dejala, je najprej treba vedeti, katere vrtnine potrebujejo nekoliko višje temperature, katere pa bodo tudi stopinjo ali dve pod ničlo preživele brez večjih posledic.

Prav tako je pomembno, kdaj nastopijo in kako dolgo trajajo nizke temperature.

"Škoda je lahko povsem drugačna, če do ohladitve pride zvečer ali samo zjutraj ob sončnem vzhodu," je dejala Pušenjak.

Zelo pomembno pa je tudi, da so vrtnine v času mraza v dobri kondiciji.

Prvi in pomemben ukrep: zračenje zemlje

Kot prvi pomembni ukrep je izpostavila zračenje tal oziroma okopavanje.

"Tla predvsem ne smejo biti zbita. Zrak v tleh namreč deluje kot izolator in preprečuje škodo, ki bi jo lahko mraz povzročil koreninskemu sistemu," je povedala.

Zato je pred napovedano zmrzaljo tla okoli rastlin dobro prerahljati (okopati).

Jačanje odpornosti z biostimulansi: alge, aminokisline, pripravki

Pred zmrzaljo lahko rastlinam pomagamo tudi z biostimulansi, ki ojačajo njihov obrambni sistem.

"Uporabiti jih je najbolje 24 do 48 ur, torej dan ali dva pred mrazom," je dejala Pušenjak.

Najbolj primerni so pripravki z morskimi algami, ali kombinacija morskih alg, aminokislin in rastlinskih izvlečkov.

"V tem času smo že lahko pripravili izvleček iz regrata, dober pa je tudi baldrijanov ali ognjičev izvleček, ki ste ga morda pripravili preteklo leto," je povedala.

"A pri vseh teh pripravkih morate vedeti, da lahko pomagajo pri kakšni stopinji pod ničlo, pri nižjih temperaturah pa niso več tako učinkoviti ali pa sploh ne," je poudarila.

Te pripravke lahko uporabite tako na prostem kot v rastlinjaku. Najbolje jih je poškropiti po zelenih delih rastline.

"Če pa listov še ni, lahko pokusite tudi z zalivanjem zemlje po koreninah rastlin, a čudežev ne pričakujte. Lahko pa ti pripravki ohranijo vsaj del zdravega listja, ki bo kasneje hranilo rastline," je dodala.

Uporaba agrokoprene

Prav tako je kakšna dva ali tri dni pred napovedanimi nizkimi temperaturami smiselno prekrivanje odprtega vrta z agrokopreno.

"Vrt prekrijte z agrokopreno še v toplem delu dneva, saj se mora ogreti tudi zrak v zemlji, ki bo grel tudi vrtnine pod kopreno," je poudarila strokovnjakinja.

Kot je poudarila, je agrokoprena vedno najbolj učinkovita, če je dvignjena nad rastline.

Bistveno je namreč, da je pod kopreno zrak, ki je izolator. Za dvig koprene si lahko pomagamo na primer z zabojčki.

Druga možnost je, da vrt prekrijemo z dvema lažjima tankima koprenama. To je boljša rešitev od zimske koprene, saj se med koprenama naredi plast zraka, ki je, kot rečeno, izolator.

Kaj, če je do pozebe že prišlo?

Če so rastline še žive, a ožgane, jih je dobro poškropiti s prej omenjenimi pripravki. "Posebej so pomembne morske alge, ki bodo pomagale zaceliti rane, ko si rastline malce opomorejo, pa so pomembni pripravki, ki vsebujejo aminokisline," je pojasnila strokovnjakinja.

Ali je smiselno uporabiti tudi fungicide za preprečevanje plesni? "Ne, trenutno še ne," je odgovorila Pušenjak. "Temperature so trenutno še prenizke."

Trenutno najbolj ogrožen krompir

"Trenutno je najbolj ogrožen krompir," meni Pušenjak.

Pomagamo pa mu lahko tako, da ga poškropimo z zgoraj omenjenimi biostimulansi, pri čemer porabimo veliko količino vode.

Postopek je treba ponoviti še dvakrat – na prostem v tridnevnem presledku, v rastlinjaku pa petdnevnem. Uporabite aminokislinske izvlečke ali alge.

Najbolj so v nevarnosti gomolji, ki so že nakaljeni in so posajeni že 14 dni in več.

Če pride do nizkih temperatur, zemlja namreč ni več dovolj dober izolator in pojavi se lahko tako imenovano gomoljčkanje – ko se namesto novih poganjkov razvijejo majhni gomoljčki.

Pozeba poganjkov ali poškodbe pa povzročijo rast sekundarnih poganjkov, zaradi česar bo kasneje sicer več gomoljev, ampak bodo ti manjši.

Novi poganjki pa so običajno gosti in tanjši, zaradi tega pa je rastlina manj odporna proti boleznim.