Po skoraj 100 letih našli habsburški zaklad, ki je buril domišljijo mnogih

Nekoč ena najmočnejših svetovnih dinastij, ki je vladala tudi našim krajem, Habsburžani, so si v stoletjih nagrabili ogromno bogastvo.

Tik preden se je po koncu I. svetovne vojne njihova vladavina končala, je zadnji vladajoči cesar Karel I. del dinastičnega bogastva prenesel v Švico.

Bal se je namreč morebitnih revolucionarnih vstaj boljševikov ali anarhistov, ki bi si to bogastvo prisvojili.

Kasneje je z družino v švicarsko izgnanstvo odšel tudi sam in umrl leta 1922.

Ko pa so leta 1940 z bliskovitim prodorom v Evropi začeli nemški nacisti, se Habsburžani tudi v Švici niso več počutili varne, zato so pobegnili v Ameriko.

Karlova žena, nekdanja cesarica Zita je poleg svojih osmih otrok čez Atlantik vzela tudi dragulje. Skrila jih je v kartonasti kovček.

Družina se je na koncu ustalila v Kanadi, v provinci Quebec.

Kaj pa se je zgodilo z njihovimi dragulji, ni vedel nihče.

Florentinski diamant v središču skrivnosti

Posebej je duhove buril 137 karatov težek diamant hruškaste oblike in rumenim sijajem, ki je stoletja krasil evropske dvorne dragulje.

Po izročilu naj bi ga izdelali v Firencah, kjer je bil last slovite dinastije Medici, ki je v 14. in 15. stoletju vladala Firencam, prek nje naj bi prešel v last Karla Drznega, burgundskega vojvode iz 15. stoletja, potem pa prek različnih dinastičnih in drugih povezav pristal v rokah Habsburžanov.

Ko se je Zita leta 1953 vrnila v Evropo, je dragulje pustila v trezorju v Quebecu. Umrla je skoraj štiri desetletja kasneje, leta 1989, stara 96 let.

Že za časa njenega življenja so se v javnosti vrstila ugibanja, kaj se je zgodilo z dragulji, posebej s 'florentinskim diamantom', kot so poimenovali rumeni dragi kamen.

Zita, razumljivo, vse do smrti ni o tem niti črhnila, tiho pa so bili tudi njeni potomci.

Zato so se med poznavalci razširila ugibanja, da je dragulje ali pa vsaj florentinski diamant nekdo ukradel, pojavljale pa so se tudi zgodbe, da so ga razrezali ali skrili nekje v Južni Ameriki, piše britanski The Guardian.

Ena izmed teorij je govorila tudi o tem, da je družina Habsburg diamant prodala zaradi finančnih težav, diamant pa so potem prebrusili.

To teorijo so podpirali predvsem tisti, ki so verjeli, da je florentinski diamant bil prebrušen v neki drugi, manjši, a prav tako slavni rumeni diamant, imenovan "Perzijski" ali "Šahov", ki ga zdaj hranijo v moskovskem Kremlju.

Zgodba je dobila krila tudi leta 1981, ko so na neki dražbi v Ženevi prodajali neki drugi, manjši rumeni diamant.

Skrivnost je končno razkrita, resnica pa precej dolgočasna

Zdaj pa je skrivnost florentinskega diamanta rešena. Izkazalo se je, da njegova usoda vsa ta leta ni bila prav nič razburljiva. Ves čas je namreč ležal v trezorju v Kanadi.

Za to sta poleg Zite vedela le še dva človeka – njena sinova Robert in Rudolf. Nekdanja cesarica jima je naročila, naj kot skrivnost ohranita tako lokacijo kot sam obstoj diamanta še sto let po smrti njenega moža, cesarja Karla I.

Pred svojo smrtjo pa sta brata skrivnost predala naprej – vsak svojemu sinu. "Manj ljudi ve, večja je varnost," je za časnik Times povedal Karl von Habsburg-Lothringen, vnuk Karla I.

Diamant, katerega obstoj je pred kratkim razkril javnosti, so preverili tudi strokovnjaki.

Christoph Köchert iz podjetja AE Köchert, nekdanjih draguljarjev avstrijske cesarske družine, je zatrdil, da je kamen, ki so ga zdaj našli v Kanadi, "nedvomno avtentičen, zgodovinski florentinski diamant".

Družina napoveduje, da bodo diamant v prihodnjih letih razstavili v kanadskem muzeju. Dragoceni kamen ne bo na prodaj – tudi njegove ocenjene vrednosti namreč ne nameravajo razkriti.