Srbija
Hrvatska
Bosna i Hercegovina
Novica, da so našli še živega leščurja, pravzaprav ni vesela, ampak bolj tragična. Največje sredozemske školjke namreč hitro izginjajo.
Pravzaprav je žalostno, da novicam, kot je ta, pravimo dobra ali celo vesela novica.
Portal morski.hr poroča, da je inštruktor potapljanja iz Bibinja, znan po svojem delu na področju popularizacije morske ekologije in potapljanja ter številnih okoljskih akcijah v Jadranu, Đani Iglić, sporočil, da je našel živega velikega leščurja (Pinna nobilis).
Poimenovali so ga Živka - ker je živ
Školjko je sicer prvi našel njegov prijatelj in Iglića opozoril nanjo, potapljač pa je preveril, ali je veliki leščur še živ.
"Globina 2,2 m, temperatura morja 26 stopinj Celzija, njegova dolžina pa 24 cm nad dnom. Raste rahlo postrani," je od najdbi zapisal Iglić in dejal, da je njegov kolega leščurja poimenoval Živka.
Leščur se v hrvaščini imenuje periska in je torej samostalnik ženskega spola.
Ime je školjka dobila preprosto zato, ker je živa.
Zakaj leščurji izumirajo, ne ve nihče
Veliki leščur, največja mediteranska školjka, namreč množično izumira. Strokovnjaki pravijo, da je "funkcionalno izumrla", o čemer smo pisali tudi mi.
Vzrok je širjenje bolezni, ki je ne morejo popolnoma identificirati in tudi ne ustaviti. Kot piše portal Morski.hr, so prvi pojav množičnega pogina velikih leščurjev zabeležili jeseni leta 2016 na španski obali.
Prva potrjena okužba v hrvaškem delu Jadrana je bila zabeležena le dobri dve leti in pol kasneje, maja 2019.
Od takrat se je bolezen hitro razširila po celotnem Jadranu (tudi slovenskem), kjer opažajo množična poginjanja zaradi bolezni.
Točen razlog pogina velikega leščurja še ni znan.
Eden izmed možnih povzročiteljev je parazit Haplosporidium pinnae, vendar še ni potrjeno, da gre za edini vzrok smrtnosti.
Življenjski cikel parazita je slabo poznan, vendar domnevajo, da se prenaša med leščurji, pri čemer višje temperature morja posebej v poletnih mesecih pospešujejo širjenje okužbe.
V letu 2020 je množični pogin prizadel vse države Sredozemlja, z umrljivostjo populacij, ki je ponekod dosegla tudi 100 odstotkov.
Do danes še niso odkrili učinkovite metode za preprečevanje pomora ali širjenja okužbe.
Veliki leščur - izumirajoči velikan Sredozemlja
Veliki leščur (Pinna nobilis) je največja mediteranska školjka in endemit Sredozemskega morja.
V Jadranskem morju jo najpogosteje najdemo med 2 in 30 metri globine.
Zraste lahko do 120 centimetrov in je prisotna po celotnem Jadranu.
Ima pomembno vlogo v ekosistemu kot filtrator morske vode, na njeni lupini pa živi veliko različnih vrst.
V Sloveniji in na Hrvaškem je veliki leščur strogo zaščiten.
Prepovedano je namerno lovljenje ali ubijanje, vznemirjanje, uničevanje, poškodovanje ali odstranjevanje njegovih razvojnih oblik, poškodovanje ali uničenje območij razmnoževanja ali počitka, pa tudi zadrževanje, prevoz, prodaja, menjava ali ponujanje v prodajo oziroma menjavo živih ali mrtvih osebkov.
Mednarodna zveza za varstvo narave (IUCN) je oktobra 2019 velikega leščurja uvrstila med kritično ogrožene vrste (CR).
Ohranitev in prihodnost te školjke – tako v Jadranu kot širše po Sredozemlju –ostajata negotovi.
Pred časom smo pisali o akciji, v kateri so sodelovali tudi slovenski biologi, v kateri so na zaščitena območja v Sredozemlju naselili 50 leščurjev.
V okviru projekta pa je nastal tudi dokumentarni film, ki prikazuje prizadevanja slovenskih in italijanskih biologov za preprečitev izumrtja vrste, ki je še do leta 2016 v naravi štela na tisoče primerkov. Ogledate si ga lahko spodaj.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
