Menu Item
Nekoč je bilo slovensko morsko dno bogato z velikimi leščurji, a je največja školjka v Sredozemskem morju zaradi epidemije parazitske okužbe in drugih okoljskih dejavnikov v zadnjih letih doživela drastičen upad populacije. Danes je teh školjk tako malo, da znanstveniki ne govorijo o številkah. "Veliki leščur je funkcionalno že izumrl," je za N1 pojasnila biologinja in direktorica Zavoda YouSea Irena Fonda. Konec januarja je v sklopu zavoda na Obali zaživela razstava, posvečena velikemu leščurju in njegovemu pomenu za morski ekosistem. Obiskovalcem je na ogled več kot 90 različnih skulptur te školjke, ki so jih iz naravnih materialov izdelali umetniki iz Slovenije, Italije, Hrvaške in Srbije.
Veliki leščur – impozantna školjka, znana po biserih, morski svili, marsikomu pa kot “potapljaška” trofeja – je največja sredozemska školjka, ki v višino zraste do enega metra in pol. Zelo pomembna je za morski ekosistem, saj je biogradnik. To pomeni, da predstavlja življenjski prostor številnim drugim morskim organizmom, kot so alge, mahovnjaki, školjke, mnogoščetinci in plaščarji. Školjka je učinkovit filtrator morja, saj prečiščuje vodo.
“Vloga velikega leščurja je še zlasti pomembna v severnem Jadranu, kjer je morje podvrženo zamuljevanju in morsko dno prekrivata pesek in mulj. Veliki leščurji so neke vrste otočki trde podlage. Kjer je veliki leščur, je biodiverziteta bistveno večja kot drugod,” je za N1 pojasnila biologinja dr. Irena Fonda, direktorica Zavoda YouSea.
Čeprav je ta školjka izjemno pomembna za naš morski ekosistem, je njeno preživetje že drugič ogroženo. Preden smo velikega leščurja uvrstili na seznam zaščitenih vrst v 80. letih prejšnjega stoletja, je bila školjka zaradi človeka skoraj povsem iztrebljena. “Bila je namreč redna hrana na jedilnikih sredozemskih držav, zanimiva pa je bila tudi zaradi lepe lupine, iz katere so izdelovali krasne predmete – luči, sklede, okrase … Iz njenih pritrjevalnih niti pa so izdelovali morsko svilo, ki je veljala za najdražjo in najbolj cenjeno svilo na svetu,” je razložila Fonda.
“Množičen pogin je školjko pripeljal do čistega roba”
Ko je po zaščiti velikega leščurja vendarle kazalo, da bi si lahko ta sredozemski endemit opomogel, so pred približno petimi leti na pojavnost te populacije močno vplivali epidemija parazitske okužbe in drugi okoljski dejavniki. V Jadranskem morju se je namreč pojavila nova vrsta parazita Happlosporidium pinnae in povzročila hudo izumrtje velikega leščurja. “Množičen pogin je školjko pripeljal do čistega roba populacije. Veliki leščur je funkcionalno že izumrl,” je dejala Fonda.
Izumiranje velikega leščurja ima danes močne posledice, saj vodi v zmanjšanje habitatne in biotske pestrosti morskega okolja, ki je ključna za stabilnost ekosistemov. Kot omenjeno, je školjka, skupaj s številnimi organizmi, ki živijo na njej, s filtratorskim načinom prehranjevanja prečiščevala morsko vodo in s tem pripomogla k ohranjanju čistosti in prosojnosti vodnega stolpca. “Veliki leščur v naravi ne more več opravljati svoje funkcije, torej da nudi življenjski prostor in filtrira morsko vodo, saj ga je enostavno premalo,” je dodala biologinja.
Potem ko je smrtonosni parazit, ki je zajel slovenska morska tla, povzročil množičen pogin velikih leščurjev, je teh školjk danes tako malo, da znanstveniki o številkah sploh ne govorijo. Tudi na Morski biološki postaji Piran, ki deluje v sklopu Nacionalnega inštituta za biologijo in kjer se ukvarjajo s tematiko velikega leščurja, po besedah Fonde v zadnjem času niso našli nobenega novega osebka, ki bi bil živ ali mladič. “Ob vsakokratnem dvigu temperature morja nastanejo ugodni pogoji za razmnoževanje parazita, ki tiste leščurje, ki jim je uspelo preživeti, pobije,” je pojasnila biologinja.
Razstava, ki ozavešča ljudi
Da bi splošno javnost opozorili na problematiko izumiranja velikega leščurja in to, kakšen pomen ima za morski ekosistem, so v Zavodu YouSea pripravili umetniško razstavo V spomin velikim. Ideja se je sodelavcem nevladne organizacije, kjer se lotevajo vseh tem, ki se jim zdijo pomembne za morje, porodila na lanskoletnem pohodu ob slovenski obali.
“Vsako leto organiziramo pohod od italijanske do hrvaške meje, ki ga imenujemo Povezujemo Istro za morje, na katerem ob obali pobiramo smeti. Pohod traja ves dan, saj hodimo tudi 14 ur. Lansko leto pa se nam je prvič zgodilo, da smo ob obali našli polno kosov lupin velikega leščurja. V zavodu, kjer se ukvarjamo z ohranjanjem biodiverzitete morja, smo vedeli, da veliki leščur izumira, ko pa smo ga videli zunaj morja, smo vedeli, da so njegove pritrjevalne niti začele popuščati in da školjko ob slabem vremenu morski valovi nanesejo na obalo. To pa pomeni, da tudi vsi ostali organizmi, ki so zaradi velikega leščurja še imeli trdo podlago in s tem svoj življenjski prostor, te nimajo več. Izgubili so svoj dom,” je za N1 pojasnila Fonda.
V zavodu so zato začeli razmišljati, kako bi takšno skrb vzbujajočo problematiko predstavili javnosti. “Ko sem se čez en teden vrnila na kraj, da bi fotografirala lupine, jih ni bilo več. Ljudje so jih pobrali, saj so lupine velikega leščurja zelo lepe in atraktivne. Še posebej je bilo zanimivo, da so mimoidoči pobrali lupine, ki bi jih morali na obali morali pustiti, saj se zaščitenih organizmov ne smemo dotikati, tudi če so poginuli, ne pa tudi smeti, ki so se v tednu dni znova nabrale,” je dodala direktorica Zavoda YouSea.
Skulpture bodo po koncu razstave dali v morje
V nevladni organizaciji so se odločili, da bodo javnost ozaveščali s pomočjo umetnosti in razstave, katere namen je poudariti pomen te izjemne vrste za biotsko pestrost Sredozemskega morja ter opozoriti na posledice njenega izumiranja za morski ekosistem. “Razstavo smo pripravili zato, ker smo želeli na čustven način osvetliti problematiko in jo tako približati ljudem,” je poudarila Fonda. Projektu se je najprej pridružila oblikovalka keramike Barbara Gogala, umetnostni oblikovalec Dušan Erjavec in potem še Vasja Nanut iz Društva keramikov in lončarjev Slovenije.
V projekt se je od začetka do sedaj vključilo že 76 umetnikov iz Slovenije, Italije, Hrvaške in Srbije. Na razstavi, ki je postavljena z naravnimi in ponovno uporabljenimi materiali, kot so sol, juta in lesene palete, pa je zdaj na ogled več kot 93 skulptur velikega leščurja, ki so prav tako izdelane iz naravnih materialov – gline, kamna, lesa, stekla, kovine. “Razstavo je pripravila multidisciplinarna ekipa ljudi. Projektu se niso pridružili samo tisti, ki so zelo dobri umetniki, ampak tudi ostali. Vsak izdelek je bil narejen iskreno, razstava je zelo lepa in precej večja, kot smo sprva mislili,” je dodala Fonda.
Skulpture velikih leščurjev bodo na ogled do 16. februarja v Galeriji Monfort Portorož. Po zaprtju razstave bodo nato skulpture spuščene v morje in nameščene na območje Morske oaze Piran, kjer bodo postale unikatno gojišče morskih organizmov, življenjski prostor za morske organizme in del nekakšne prve podvodne galerije v Sloveniji. “Tudi po koncu razstave želimo ozaveščati ljudi. Po spustu skulptur v morje bomo nadaljevali monitoring. Skulpture bomo fotografirali in jih snemali, da bodo javnosti na voljo. Tudi umetniki komaj čakajo, saj jih zanima, kateri organizem bo zaživel na njihovem velikem leščurju,” je za N1 še pojasnila biologinja Fonda.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje