Koliko časa bi moral trajati letni dopust?

PROFIMEDIA

Poletje je tu, s tem pa tudi čas, ko si večina ljudi vzame daljši dopust. Seveda je ta izjemno pomemben tako za naše fizično kot psihološko zdravje, a kako oceniti, koliko ga zares potrebujemo in kako ga organizirati? Pogovarjali smo se s prof. dr. Evo Boštjančič, vodjo katedre za psihologijo dela na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Raziskava Evropskega kardiološkega združenja kaže, da bo tri tedne letnega dopusta bistveno pripomoglo k temu, da boste živeli dlje. V raziskavi, ki je trajala kar 40 let, so proučevali vpliv zdravih navad – gibanja, uravnotežene prehrane in opustitve kajenja – na dolgoročno tveganje za nastanek srčnih bolezni. Pri tem so ugotovili, da je eden izmed najpomembnejših dejavnikov prav dolžina letnega dopusta.

Anketiranci, ki so si vzeli manj kot tri tedne letnega dopusta, so imeli 37 odstotkov večje tveganje za prezgodnjo smrt v primerjavi s tistimi, ki so si ta dopust vzeli. Zdrav življenjski slog torej ne more nadomestiti preobremenjenosti v službi in dejstva, da si ne privoščite dopusta, poudarja Timo Strandberg, glavni avtor študije in profesor z Univerze v Helsinkih.

Študija, objavljena v Journal of Happiness Studies, je pokazala, da naj bi dopust trajal od 8 do 14 dni. Med počitkom se zdravje in dobro počutje hitro izboljšujeta, vrhunec pa po študiji sodeč dosežeta osmi dan.

Študija raziskovalcev z University of South Australia, v kateri so zbirali podatke več kot 300 odraslih v obdobju 13 mesecev, kaže, da so ljudje med dopustom v povprečju dobili dodatnih 21 minut spanja. V primerjavi z dnevi, ko niso na počitnicah, so v dnevu sedeli 29 minut manj. Dopustniki, ki so bili prosti od enega do treh tednov v kosu, so sicer imeli najboljše rezultate.

Po besedah soavtorja študije, doktorja Tya Fergusona, je teden ali dva dopusta dovolj dolgo obdobje, da se privadimo na novo rutino preživljanja časa. A pozitivne spremembe v vedenju so opazne že v krajšem obdobju. “To potrjuje sporočilo, da je lahko vsakršna prekinitev običajne rutine, ki jo imamo med delom, koristna za zdravje,” je dejal.

Poslušajmo svoje telo

Prof. dr. Eva Boštjančič, vodja katedre za psihologijo dela na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, pravi, da čeprav raziskave kažejo, da je najbolj učinkovit 14-dnevni dopust, pravil v resnici ni, saj je vse odvisno od narave in potreb posameznika. A pomembno se je zavedati, da utrujenosti, ki jo pridelamo čez leto, ne moremo rešiti na dopustu, tudi če ta traja tri tedne.

“Telesu moramo čez vse leto dajati priložnost, da se spočije. Tako naše kognitivne funkcije kot telo. Vzeti si moram čas za hobije, družino in prijatelje, saj po 14-dnevnem dopustu učinek izgine že po nekaj dneh,” je opozorila sogovornica.

Dopust preživljajmo tako, kot si sami želimo, aktivno ali pasivno. “Poslušati moramo sebe in potrebe svojega telesa. Kakšna oblika počitka napolni naše baterije? Na primer nekdo, ki dela za računalnikom, si želi aktivnega dopusta v naravi. Nekdo, ki fizično dela in je neprestano v stiku z ljudmi, pa morda potrebuje umik od tega podivjanega sveta, v tišino, v mir,” svetuje dr. Boštjančič.

Prav tako ni nujno, da se za dopust nekam odpravimo, saj se lahko spočijemo tudi doma, če druge možnosti nimamo. “Ključno je, da si okolje naredimo prijetno. Poslušamo glasbo, ki nas sprošča, v kopeli uporabimo arome, ki nas spominja na morje, uporabljamo aplikacije za meditacijo … Morda lahko v tem obdobju odstranimo tudi aplikacije, ki nas spominjajo na službo, recimo tiste za elektronsko pošto,” o preživljanju dopusta pravi psihologinja.

Poskrbimo za mehak pristanek

Po besedah dr. Tine Bončina iz lanskega intervjuja o stresu, ki ga občutimo po vrnitvi s počitnic, si lahko olajšamo vrnitev na delo tako, da poskrbimo za prehodno obdobje pred vrnitvijo v službo.

“Boljše je, če prispemo dan prej ter v miru opravimo obveznosti, si pred oči prikličemo spomine, postavimo spominke na mesto, kjer nas bodo lahko opominjali na lepe počitnice. Mehak pristanek na delo je vedno boljši. Če se dobro pripravimo in začnemo nežno, je motenj razpoloženja bistveno manj,” je dejala.

Tudi dr. Boštjančič poudarja pomen priprave na vrnitev v službo. “Za mehak pristanek lahko poskrbimo z načrtovanjem podopustniških aktivnosti. Dobro je, da vemo, kaj nas bo pričakalo. Nekateri na primer elektronsko pošto pregledujejo že med dopustom, da se jim ne nabere preveč stvari. Ampak tudi tu recepta ni,” je poudarila. Tako kot v ponedeljek po bogatem in pestrem vikendu potrebujemo nekaj časa, da se ponovno zaženemo, je normalno, da ta čas potrebujemo tudi po 14-dnevnem dopustu, še dodaja.