Preverili smo, koliko dopusta zaposlenim pripada po zakonu, do kdaj je treba porabiti starega in ali lahko delodajalec izplača nadomestilo za neporabljen dopust.
Delavcu v koledarskem letu pripadajo najmanj štirje tedni dopusta, ne glede na to, ali dela s polnim ali s krajšim delovnim časom. Koliko dni letnega dopusta pa boste dejansko imeli, je odvisno od tega, koliko dni na teden delate.
Če delate pet dni na teden, ste upravičeni najmanj do 20 dni dopusta. Če delate šest dni na teden, do 24 dni dopusta. Če pa delate štiri dni na teden, imate najmanj 16 dni dopusta.
V primeru neenakomernega delovnega časa (če na primer en teden delate štiri dni, drug teden pa šest dni), se običajno upošteva povprečno število delovnih dni na teden.
Vsako leto mora delodajalec delavcu odmeriti, koliko dopusta mu pripada v posameznem koledarskem letu. To mora storiti najkasneje do 31. marca v tekočem letu, o odmeri dopusta pa mora delavca obvestiti, določa zakon o delovnih razmerjih.
Preberite še: Zakaj v oglasih za delo tako redko piše, kakšna je plača?
V katerih primerih dobi delavec dodatne dni dopusta?
Zakon določa le minimalno število dni dopusta. Pogodbe o zaposlitvi, notranji akti delodajalca, drugi zakoni ali kolektivne pogodbe lahko določajo višje število dni dopusta ter dodatne dni dopusta, ki v določenih primerih pripadajo delavcu.
Tako mladoletnim delavcem pripada dodatnih sedem dni dopusta. Do najmanj treh dodatnih dni dopusta so upravičeni starejši delavci, invalidi, delavci z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavci, ki negujejo in varujejo otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo.
Do dodatnega dopusta so upravičeni še starši: za vsakega otroka, mlajšega od 15 let, dobijo en dodatni dan dopusta.
Tudi zaposleni, ki delajo ponoči, so upravičeni do dodatnih dni dopusta. Kot nočno delo se šteje delo v času med 23. in 6. uro naslednjega dne, nočna izmena pa je določena kot delo osem ur med 22. in 7. uro. Zakon o delovnih razmerjih pa ne določa natančno, do koliko dodatnih dni je upravičen tak delavec.
Preberite še: Ali vam lahko šef med delovnim časom prepove čik pavzo?
Delavec ima pravico do odsotnosti tudi na dan, ko daruje kri. Sedem dni na leto pa ima delavec pravico do plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin. Najmanj en dan dobi v primerih:
- ko se poroči,
- če mu umre zakonec, zunajzakonski partner, otrok, posvojenec, otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
- ob smrti staršev (oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj),
- hujše nesreče,
- spremstva otroka v šolo na prvi šolski dan v prvem razredu.
Koliko dopusta pripada delavcu, ki se zaposli sredi leta?
Delavec, ki se ali zaposli sredi leta ali mu delovno razmerje sredi leta preneha, je upravičen do sorazmernega dela letnega dopusta. Za vsak dopolnjen mesec mu pripada 1/12 dopusta.
Na primer: če je delavec pri delodajalcu zaposlen od 1. januarja do 15. junija, mu pripada sorazmerni del dopusta za pet mesecev. Pri izračunu se polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta.
Preberite še: Med mladimi se je na TikToku razširil fenomen ‘quiet quitting’
Do kdaj mora delavec izkoristiti dopust?
Delavec lahko letni dopust izrabi v več delih, a mora en del trajati najmanj dva tedna. Delodajalec lahko od delavca zahteva, da v tekočem letu porabi najmanj dva tedna dopusta. Preostanek dopusta (t. i. stari dopust) pa mora delavec izkoristiti do 30. junija naslednjega leta.
Če delavec starega dopusta zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka ne more porabiti do 30. junija, ga ima pravico koristiti do 31. decembra.
Preberite še: Ali vam šef mora odobriti dopust takrat, ko ga želite vzeti?
Če je delavec za krajši delovni čas zaposlen pri več delodajalcih, so ti dolžni delavcu zagotoviti sočasno izrabo letnega dopusta in drugih odsotnosti z dela, razen če bi jim to povzročilo škodo.
Ali lahko delodajalec delavcu izplača dopust?
Zakon o delovnih razmerjih določa, da se delavec dopustu ne more odpovedati. Izjava, s katero bi se delavec dopustu odpovedal, je tako neveljavna. Prav tako pa je neveljaven tudi sporazum o denarnem nadomestilu za neizrabljen letni dopust.
Vendar zakon pri tem dopušča izjemo: delodajalec lahko nadomestilo izplača ob prenehanju delovnega razmerja. Glede na sodno prakso velja, da je delavec do nadomestila upravičen, če dopusta ni izrabil zaradi objektivnih razlogov. Zato je pomembno, ali je delavec imel možnost koriščenja dopusta ali ne. Delavec je tako do nadomestila upravičen, če je podal vlogo za letni dopust v času delovnega razmerja in jo je delodajalec zavrnil in če zaradi objektivnih razlogov dopusta do izteka pogodbe ni porabil.
Preberite še: Kaj se zgodi, če ne greste v službo in “naredite plavega”?
Glede na dopust se določa tudi regres. Delodajalec mora delavcu, ki je upravičen do dopusta, izplačati tudi regres. Ta mora biti najmanj v višini minimalne plače. Delodajalec mora regres izplačati najkasneje do 1. julija. Če ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa. Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi.
Delodajalec, ki delavca ne obvesti o odmeri letnega dopusta, se kaznuje z globo od 750 do 2.000 evrov. Delodajalec, ki delavcu ne zagotovi pravice do letnega dopusta, pa se kaznuje z globo od 1.500 do 4.000 evrov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje